Izrivajo domorodne rastline, a nekatere lahko koristno uporabimo – EOL 147

Čeprav vaš zavod razvija več dejavnosti, od raziskovanja narave do varstva narave, upravljanje zavarovanih območij in ozaveščanja o tujerodnih invazivnih vrstah, najbrž s srcem bolj razvijate določeno dejavnost. Katero?

V Zavodu Symbiosis res delamo na različnih področjih, vendar težko rečem, če mi je katero ljubše. Morda nekoliko izstopajo tujerodne vrste, ker na tem področju delujemo že več kot deset let in smo z ozaveščevalnimi akcijami, ki smo jih izvedli v sodelovanju z drugimi organizacijami, dosegli dobre rezultate. Ko smo leta 2008 začeli z izvajanjem prvega projekta o tujerodnih vrstah pri nas (Thuja), javnost o tej temi ni vedela skoraj nič. Danes je ozaveščenost bistveno večja. Tudi v javnomnenjskih raziskavah smo ugotovili, da je skoraj ¾ Slovencev že slišalo za izraz tujerodna vrsta. Skoraj polovica je tudi vedela, kaj ta izraz pomeni.

Zakaj ste se odločili, da pridobite status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave?

Status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, smo pridobili leta 2018. Vse pogosteje se namreč vključujemo tudi v procese priprave politik, zato se nam je zdelo pomembno, da pridobimo status. Zanj se mora organizacija izkazati z referencami, tako da je to tudi potrdilo, da naše delovanje presega zgolj osebne interese ali interese naše organizacije.

Tujerodne vrste postajajo nadloga in priložnost Slovenije. V Sloveniji v zadnjih letih poteka več projektov, tudi raziskovalnih, ki so povezani s hitrim širjenjem tujerodnih vrst. Katere so najbolj neprijetne in nezaželene vrste, zakaj takšna razširjenost in kaj storiti za njihovo uporabo? Kako bi jih lahko vključili v krožno gospodarstvo?

Tujerodne vrste so v zadnjih letih postale prepoznavna okoljska tema. Nekatere tujerodne vrste se v novem okolju hitro širijo, običajno zato, ker smo jih z njihovega prvotnega območja zanesli brez škodljivcev in bolezni, ki sicer pomembno vplivajo na ravnovesje med vrstami. Te vrste imajo v novem okolju prednost pred domačimi in jih izrivajo na različne načine. Med vsemi tujerodnimi vrstami je nemogoče izpostaviti posamezne vrste, ki imajo najbolj neprijetne vplive, saj je invazivnih vrst veliko. V Sloveniji ocenjujemo, da jih je okoli 150. Vplivi so precej različni. Rastline na primer običajno tvorijo goste sestoje in izrivajo domorodne rastline ter spreminjajo strukturo življenjskih okolij. Glive in žuželke pa lahko povzročajo poškodbe rastlin in zaradi njih lahko propadejo celo drevesa. Vem, da v Sloveniji že potekajo prizadevanja, da bi predvsem rastlinski material invazivnih tujerodnih rastlin uporabili za različne izdelke. Sama sicer nisem del projekta APPLAUSE, je pa smer zanimiva in obeta dobre rezultate. To seveda ne pomeni, da bi zdaj morali invazivne tujerodne vrste namensko gojiti. Vendar, če material že imamo, je smiselno, da ga uporabimo za koristne izdelke in ga ne zavržemo.

Še vedno izvajate projekt LIFE ARTEMIS z več partnerji. Med drugim želite z njim vzpostaviti učinkovit institucionalni okvir za zgodnje odkrivanja in hitro odzivanje za tujerodne vrste v gozdu. Kako daleč ste?

Projekt LIFE ARTEMIS vodi Gozdarski inštitut Slovenije, poleg Zavoda Symbiosis pa sta partnerja še Zavod RS za varstvo narave in Zavod za gozdove. Projekt financirajo Evropska komisija prek finančnega mehanizma LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor, Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za raziskovalno dejavnost. Z izvajanjem projekta smo začeli leta 2016 in se oktobra prihodnje leto zaključi. V projektu smo že oblikovali t.i. opozorilni seznam potencialno invazivnih tujerodnih vrst v gozdovih. Izdelali smo aplikacijo Invazivke, ki je namenjena zbiranju podatkov o opažanjih tujerodnih vrst. Intenzivno tudi potekajo ozaveščevalne aktivnosti, ki so usmerjene v splošen dvig zavedanja o problematiki tujerodnih vrst. Hkrati spodbujamo javnost, da se aktivno vključi v opazovanje tujerodnih vrst. V projektu se bolj posvečamo tujerodnim vrstam, ki so pri nas še razmeroma redke ali jih sploh še ni, vendar bi lahko pri nas postale invazivne. Preprečevanje vnosa ali pa vsaj zaustavitev širjenja v zgodnjih fazah sta ključna za učinkovito obvladovanje tujerodnih vrst. Ko se tujerodne vrste močno razširijo, jih iz narave pogosto ni več mogoče odstraniti. Zato je pomembno, da jih odkrijemo prej, ko so populacije še maloštevilne. V projektu je bilo že nekaj uspešnih akcij ob najdbi treh invazivnih rastlin: čokoladne akebije, kudzuja in orjaškega dežena.

Kaj je značilnost vašega poslovnega modela izobraževalnega turizma? Kaj bi morala storiti Slovenija, da bi postala bolj znana kot destinacija za opazovanje narave? Koliko je v Slovenji razvita ekoturistična dejavnost?

Z razvojem turističnih produktov smo začeli leta 2016. Pred seboj smo imeli dva cilja. Želeli smo razviti dejavnost, ki bo skladna z načeli in poslanstvom naše organizacije in bo torej v največji možni meri upoštevala cilje varstva narave, hkrati pa nam bo omogočala pridobivanje sredstev na trgu. Model socialnega podjetništva se nam je zdel zelo primeren, saj dejansko vidimo svoj produkt kot družbeno podjetniško priložnost. Ko k nam pridejo skupine turistov, imajo od tega korist tudi drugi ponudniki v lokalnem okolju. Naši turisti sicer niso zelo številčni, običajno so skupine do 8 oseb, vendar so pripravljeni za izkušnjo plačati pošteno ceno. Od zaslužka imamo koristi vsi v verigi. S tem želimo pokazati, da ohranjena narava ni le »okras«, temveč je dejansko kapital, ki nudi možnost za zaslužek. Slovenija v zadnjih letih sicer počasi pridobiva na prepoznavnosti kot destinacija za opazovanje narave, vendar je težko konkurirati drugim že uveljavljenim destinacijam. Z razvojem ekoturizma smo začeli zelo pozno. Naši produkti so bili med prvimi z lokalnimi vodniki. Tuje agencije sicer podobne naravoslovne izlete pri nas izvajajo že dalj časa.

Kako se je uveljavil vaš turistični produkt Kratke naravoslovne počitnice v Sloveniji? Ga tržite tudi na tujem?

Moram priznati, da po prvem letu za Kratke naravoslovne počitnice še nimamo posebnih rezultatov. Tudi zato, ker se je s promocijo na ravni Slovenske turistične organizacije začelo razmeroma pozno. Mi sicer ne stavimo vsega le na ta produkt. Ponujamo različne programe daljših naravoslovnih potovanj, nekajdnevnih vodenj ter enodnevnih izletov. Večina naše ponudbe je namenjena tujcem. Slovenci so za zdaj redki, saj se večinoma znajdejo sami in manj potrebujejo vodnika, ki bi jih spremljal.

Za katere publikacije iz vaše založniške dejavnosti je bilo največ zanimanja?

V preteklosti smo izdali dva priročnika za dvoživke ter za sladkovodne ribe. Zdaj smo precej zasedeni s pripravo različnih ozaveščevalnih gradiv v okviru projekta LIFE ARTEMIS, tako da je priprava drugih publikacij na stranskem tiru.

Koliko sredstev morate pridobiti na trgu za dobro poslovanje Zavoda Symbiosis?

Delež se spreminja. Odvisno je od tega, koliko imamo projektnih sredstev. Na trgu moramo pridobiti tudi obratna sredstva, da zagotavljamo likvidnost, saj se nekateri projekti ne financirajo vnaprej. Poleg tega je na skoraj vseh razpisih treba zagotoviti tudi določen del lastnih sredstev, ki ga je torej treba zaslužiti na trgu.

Odkar smo začeli z ekoturistično dejavnostjo, je to lažje in počasi dejansko uveljavljamo model, ki smo si ga zamislili, da se zaslužek od turizma preliva nazaj v ohranjanje narave. S tem smo tudi zmanjšali odvisnost od projektnih sredstev, ki je zelo neprijetna, saj število razpisov med leti zelo niha. Poleg tega je konkurenca na razpisih zelo velika in je vsaka prijava projekta precej negotova.