Izdelki po novem z mobilnimi napravami – EOL 88/89

Glavni globalni trend fleksibilne embalaže, ki ga oblikujejo potrošniki, je zeleno in trajnostno pakiranje. Po zadnjih statističnih podatkih trg fleksibilne embalaže v razvitem svetu nadpovprečno raste in zavzema že 38-odstotni delež med drugimi zahtevami potrošnikov. Podjetja želijo z investicijami v raziskave in razvoj slediti težnjam trga. Cilj je, da bi bila vsa embalaža popolnoma reciklabilna ali razgradljiva. Globalna industrija fleksibilne embalaže se seveda dobro zaveda pomena embalaže kot zelo pomembnega oglaševalskega kanala in možnosti, da kupec že na prodajni polici izbere znamko, ki ga najbolj pritegne. Konkurenca je huda, globalna in lokalna, vsak želi po svoje privabiti potrošnike. Ni dovolj, da je embalaža inovativna in zanimiva, mora biti uporabna, ekološka, pod črto pa mora biti tudi stroškovno primerljiva. Trajnostni vidik je postal ključ do potrošnikovih vrat, vendar pa ta potrošnik ni pripravljen za tak izdelek plačati veliko več. Cilj je torej oblikovati embalažo, ki si jo lahko privoščijo vsi sloji, nižji, srednji in višji. To pomeni, da je treba izboljšati celoten proces proizvodnje in rasti, tudi produktivnost. Šele v tem primeru bo izdelek na trgu konkurenčen. Trend, ki ga je mogoče zaznati, je potrošnikova interaktivnost, torej možnost komunikacije s potrošniki prek mobilnih naprav, kar omogoča neposredno komunikacijo s potrošnikom. Embalaža je v tej komunikaciji ključnega pomena, saj vsebuje tako imenovano nalepko NFC (nalepke vsebujejo čip RFID). To bi bilo v praksi videti, kakor da bi se sprehajali med policami v trgovini in embalaža kečapa bi kupcu povedala: »Kupi me, sem na razprodaji.«, »Zdaj imam po novem nič kalorij.« ipd. Tako lahko izdelki komunicirajo z mobilnimi napravami. Poznavalci namenjajo temu trendu svetlo prihodnost.

V Sloveniji se proizvajalci fleksibilne embalaže prav tako prilagajajo zahtevam trga, vendar je trajnostna embalaža še predraga. Kupec je še ni pripravljen plačati.

Boštjan Jambrovič, direktor in Nuša Blagotinšek, razvojno produktni inženir v Amba Co., d.o.o.

Katera vrsta fleksibilne embalaže pri potrošnikih doživlja najboljši sprejem?
Generator sprememb in videza fleksibilne embalaže je končni potrošnik, vsak proizvajalec pa si prizadeva spodbuditi nakupni impulz na prodajnem mestu. S tega vidika je embalaža bistven element pri povečanju prodaje posameznega izdelka. Prek embalaže proizvajalec komunicira s potencialnim kupcem. V živilski industriji, kjer vlada velika konkurenca, pripomore privlačen dizajn fleksibilne embalaže k boljši prepoznavnosti in prodaji določenega izdelka. Naloga marketinškega oddelka je izbira primernega dizajna, glede funkcionalnosti in uporabnosti folije pa imajo podjetja možnost, da se obrnejo na specializirana podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in razvojem fleksibilne embalaže. Zelo pomembna je tudi oblika izdelane vrečke, kjer poznamo več izvedb. Izdelava vrečk je odvisna od strojnih zmogljivosti posameznega podjetja (moderni pakirni stroji). Beležimo povečanje uporabe folij za stoječe vrečke z varjenimi robovi. K privlačnosti pripomorejo tudi specialne folije, kot so embosirane ali hologramske folije, ki nam omogočajo lažje ravnanje z embalažno enoto – na primer lažje odpiranje ali lažje trganje (»easy open«, »easy peel« ali »easy tear«) ter ponovno zapiranje (»reclosable«) folije.

Kakšen je vaš delež v fleksibilni embalaži na slovenskem trgu?
Ocenjujemo, da imamo v Sloveniji večinski delež pri proizvodnji in prodaji tiskanih laminiranih folij. Konkretnih podatkov ni, ker prihaja embalaža tudi iz drugih držav. V podjetju Amba Co. prodamo na slovenskem trgu 45 % proizvodnje, preostalo, okoli 55 %, pa izvažamo na druge trge EU, predvsem v Avstrijo, Nemčijo, Nizozemsko in Švico …

Kakšni so vaši cilji pri nadaljnjem razvoju izdelkov iz fleksibilne embalaže? Ali uporabljate za fleksibilno embalažo tudi reciklate?
V našem podjetju ne uporabljamo recikliranih materialov. Folij ne izdelujemo sami, izvajamo pa tisk na folije in laminacije ter razrez, po želji tudi konfekcijo (izdelavo vrečk, pretežno za kavo). Večino svojih izdelkov prodamo prehrambni industriji, kjer se uporaba recikliranega materiala ne priporoča. Zato recikliranih materialov v naši proizvodnji ne uporabljamo. Od vseh dobaviteljev materialov imamo na voljo izjave, da materiali niso reciklirani. Dejstvo je, da bo s stališča okolja nujno čedalje več materialov reciklirati. To podpiramo. Nekateri izdelki (npr. nekatera čistila) so že pakirani v reciklirano fleksibilno embalažo, ki jo lahko kupite tudi na našem trgu. Vendar ne v prehrambni industriji.

Globalni trendi težijo k ekološkemu pakiranju in trajnostnemu pakiranju. Je v Sloveniji tudi tako?
Ekološko in trajnostno pakiranje opažamo v severnih državah EU pri pakiranju ekoloških, bioizdelkov, organskih in podobnih izdelkov. Pri takih izdelkih je tudi embalaža del prodajne zgodbe izdelka. Na slovenskem trgu tega trenda še ni opaziti. Cenovno sprejemljiva ekološka fleksibilna embalaža za široko potrošnjo še ni razvita (»biobased« ali naravni embalažni materiali). Proizvodni proces in strojno opremo bi bilo treba prilagoditi zahtevam ekološke embalaže (vodne barve, tiskarski stroj, prilagojen uporabi vodnih barv, proizvodnja brez topil in nujna uporaba posebnih lepil). Cena končnega izdelka s tem močno naraste, kupci pa tega še niso pripravljeni plačati. Razvoj gre zato v čim nižje gramature embalaže in zato manjši odpadek. Namesto aluminija med polimernimi sloji lahko uporabljamo barierne folije. Gre za ogljični odtis in analizo LCA, katerih izsledki so dejansko merilo vpliva končnega izdelka na okolje. Za nizozemskega kupca, na primer, že več let delamo embalažo za biokavo, ki ne vsebuje aluminija. Letos smo tako na sejmu BioFach v Nürnbergu imeli možnost videti večino ekološko in organsko pridelane kave, pakirane prav v dvoslojno nepropustno embalažo brez aluminija. V tujini in tudi na slovenskem trgu bo čedalje pomembnejša ekološka ozaveščenost glede embalažnih materialov in s tem tip, vrsta in količina embalaže. Vse to je odvisno od lastnosti izdelka, ki je pakiran v njej. Dejstvo je, da po ocenah nekaterih strokovnjakov glede celovitega vpliva posameznega tipa embalaže na okolje (od proizvodnje do odstranjevanja ali recikliranja) glede na preostale tipe embalaže (kovina, steklo….) pomeni fleksibilna embalaža optimalno izbiro. Tako je njen vpliv na okolje zaradi mase embalaže in posledično odpadka manjši. Tudi zato se kupci odločajo za fleksibilno embalažo (vrečko) namesto za steklene ali kovinske posode. Če pa je fleksibilna embalaža primerna tudi za recikliranje, je za okolje toliko bolje. Mora pa biti pravilno odložena in naknadno predelana.

mag. Rade Mijatović, član uprave Cetisa (komercialne tiskovine), Cetis d.d.,

Katere novosti v zadnjem času izstopajo v proizvodnji fleksibilne embalaže v Sloveniji? Ali se naročila povečujejo?
Trend, ki ga mi opažamo, je predvsem glede varčnejše rabe materialov, ki postajajo vse tanjši, in inovativnejših dizajnov ovojnin, nalepk in sleevov, katerih proizvajalec smo tudi mi. Napovedi so, da bo proizvodnja fleksibilne embalaže v Evropi naraščala. Na to smo pripravljeni in želimo kar najbolj izkoristiti. Slovenija je za nas sicer pomemben trg, toda na domačem trgu ne pričakujemo posebne rasti porabe. Opaziti je kakšen procent povečanja na slovenskem trgu, vendar gre le za minimalno rast. Rast je treba ocenjevati tudi z vidika velikega upada naročil pri slovenskih kupcih, ki smo ga zaznali v letih 2011 in 2012, ko je bil kar 15- do 20-odstoten. Večjo rast na slovenskem trgu pričakujemo pri naročnikih, ki so s svojimi končnimi izdelki usmerjeni na globalne trge. Letos planiramo 5-odstotno rast prodaje nalepk, ovojnin in sleevov. Menimo, da danes za vsa večja uspešna podjetja velja, da iščejo priložnosti (niše) na globalnem trgu in se ne omejujejo le z domačim. Zato se tudi Cetis intenzivno usmerja na tuje trge, predvsem zahodne Evrope, kjer lahko nastopi z izdelki z višjo dodano vrednostjo.

Kakšen je vaš delež v fleksibilni embalaži na slovenskem trgu?
Ocenjujemo, da imamo pri samolepilnih in nesamolepilnih nalepkah (prehrambna, farmacevtska, petrokemična industrija, industrija pijač), sleevov ter ovojnin (industrijo pijač) največji tržni delež v Sloveniji, saj tako tehnično opremljenih tiskarn, ki lahko zadovoljijo potrebe kupca po večjih količinah, ni.

Kakšni so vaši cilji pri nadaljnjem razvoju vaših izdelkov iz fleksibilne embalaže? Ali uporabljate za fleksibilno embalažo tudi reciklate?
Materiali, ki se uporabljajo za fleksibilno embalažo, so predvsem iz PVC, PET in se lahko reciklirajo skupaj z embalažo, če je ta iz enakega materiala. Seveda budno spremljamo trende glede materialov in se pri nabavi prilagajamo željam kupcev ter jim svetujemo o morebitnih trendovskih izboljšavah. Dejstvo je, da je treba razmišljati o okolju prijazni proizvodnji embalaže. Mi se prilagajamo potrebam in željam svojih kupcev tudi na tem področju, smo zelo zavezani ekologiji in sledimo rešitvam za čistejše okolje.

Globalni trendi gredo tudi proti interakciji s potrošnikom prek mobilnih naprav, torej k virtualni komunikaciji. Se pri vas ukvarjate s tem? Ali vidite v tem možnost boljše konkurenčnosti?
Cetis je predvsem proizvajalec fleksibilne embalaže za končnega uporabnika. Seveda stremimo k temu, da svojim kupcem zagotavljamo celovito storitev od svetovanja, kako narediti embalažo čim bolj privlačno in stroškovno učinkovito, do kakovostne izdelave embalaže, kar je naš osnovni cilj. Kar sprašujete, je eden od načinov trženja, ki jih uporabljajo v različnih industrijah, s čimer se Cetis kot ponudnik B2B (ni proizvajalec končnega izdelka) v taki obliki ne ukvarja. Izdelujemo nalepke in ovojnine, med drugim tudi fleksibilne embalaže za industrijska podjetja.

Nina Lakner direktorica marketinga, Motvoz Group

Katere novosti v zadnjem času izstopajo pri proizvodnji fleksibilne embalaže v Sloveniji? Ali se naročila povečujejo?
V zadnjem času postajajo kupci čedalje občutljivejši tudi na stroške embaliranja, zato je še posebno pomembno slediti njihovim individualnim potrebam in za vsakega posebej oblikovati izdelke, ki točno ustrezajo njihovim potrebam. Trg embalaže se povečuje in globalizira, zato je še posebno pomembno slediti trendom na trgu in si prizadevati za konkurenčnost ponudbe in cen. V skupini Motvoz opažamo povečanje naročil, vse več pa delamo tudi s tujimi trgi.

Prehranska panoga je med najzahtevnejšimi in mora upoštevati visoke standarde. Kakšne zahteve postavljajo druge panoge, zlasti farmacevtska in kemična oziroma kozmetična?
Pri vseh teh panogah je še posebej pomembno slediti standardom kakovosti, sploh če gre za stik z nevarnimi snovmi ali prehrano. V Motvozu zato izdajamo vrsto certifikatov in izjav o ustreznosti izdelkov ali snovi, ki prihajajo v stik z določenimi vrstami snovi ali živili. Ravnamo tudi v skladu z vsemi področnimi direktivami in uredbami EU ter slovensko zakonodajo o zdravstveni ustreznosti.

Katero vrsto fleksibilne embalaže potrošniki najbolje sprejemajo?
Potrošniki se danes čedalje bolj zavedajo pomena ekološke ozaveščenosti v embaliranju in se zato rajši odločajo za izdelke, ki so biorazgradljivi ali jih je mogoče večkrat uporabiti.

Kakšen je delež fleksibilne embalaže na slovenskem trgu?
Trg fleksibilne embalaže je trenutno najbolj dinamičen in hitro raste, rast pa ni naključna. Potrošniki se vse pogosteje odločajo za pakirane izdelke, kot so hrana, pijača, izdelki za osebno nego, izdelki farmacevtske industrije. Pakirana hrana na trgu čedalje bolj dominira na vseh koncih sveta. Najnovejše ekonomske analize napovedujejo trgu še močnejšo rast, saj je tržni potencial velik, reference potrošnikov pa zelo izrazite.

Embalaža pripomore največ k diferenciaciji izdelka na prodajnih policah. Kako pri vas uporabljate to oglaševalsko orodje?
V Motvozu si prizadevamo, da bi skupaj z naročniki oblikovali embalažo, ki že na daleč pritegne končne potrošnike, in hkrati poskrbeli za prepoznavnost izdelkov. Pomembna je vizija izdelka, ki mu nato damo končni pečat, da ga loči od preostalih končnih izdelkov.

Kakšni so cilji pri nadaljnjem razvoju vaših izdelkov iz fleksibilne embalaže? Ali uporabljate za fleksibilno embalažo tudi reciklate?
Razvoj fleksibilne embalaže je res pomemben. Neprestano spremljamo svetovne trende in s svojimi tehnološkimi oddelki poskušamo iskati vedno nove rešitve za želje naših kupcev. V Motvozu se zavedamo pomena varovanja okolja in smo tudi sami izrazito okoljsko naravnani, kar izkazujejo številna priznanja. Imamo svojo reciklirno linijo za predelavo odpadne plastike, iz katere tudi delamo reciklirano embalažo.

Globalni trendi težijo k ekološkemu in trajnostnemu pakiranju. Je v Sloveniji tudi tako?
Tudi v Sloveniji sledimo globalnim trendom, žal pa se naša zakonodaja še ne zaveda pomena podpore ekološkega pakiranja in pomembnosti vlaganja in investiranja v te gospodarske segmente.

Globalni trendi so usmerjeni tudi k interakciji s potrošnikom prek mobilnih naprav, torej k virtualni komunikaciji. Se pri vas ukvarjate s tem? Ali vidite v tem možnost boljše konkurenčnosti?
Podjetja, ki želijo biti v neposrednem stiku s svojimi potrošniki, morajo s čim večjimi vlaganji dosegati razvoj in prepoznavnost družbenih omrežij, splet pa je postal že kar nepogrešljivo orodje pri poslovanju. Kljub hitremu razvoju virtualne komunikacije v Motvozu še vedno najbolj prisegamo na pristen medsebojni stik in si prizadevamo za gradnjo medsebojnih poslovnih odnosov, saj se vedno znova izkaže, da je le tako mogoče dosegati dolgoročno uspešnost.

Miro Teraž vodja tiskarne, Plastika – Andrej Mesojedec, s. p.

Katere novosti v zadnjem času izstopajo pri proizvodnji fleksibilne embalaže v Sloveniji? Ali se naročila povečujejo?
Trenutno se povečuje embalaža s funkcionalno pregrado za pakiranje izdelkov s čim daljšim rokom trajanja. Zaradi tehnološkega napredka in osvajanja novih znanj prevzemamo posle velikih tujih podjetij, ki so do zdaj imela vodilno vlogo pri proizvodnji te embalaže. Po podatkih, kolikor so mi znani, se naročila povečujejo pri vseh proizvajalcih fleksibilne embalaže v Sloveniji.

Prehranska panoga je med najzahtevnejšimi in mora upoštevati visoke standarde. Kakšne zahteve postavljajo druge panoge, zlasti farmacevtska in kemična oziroma kozmetična?

Embalaža mora biti vrhunsko potiskana, imeti mora odlične mehanske lastnosti, zagotavljati mora predviden rok trajanja izdelkov, ki so pakirani v fleksibilno embalažo. Biti mora zdravstveno neoporečna in ne sme vsebovati prepovedanih sestavin, ki so predpisane z evropsko zakonodajo. Sem velik zagovornik napredka in novih tehnologij v proizvodnji fleksibilne embalaže. Če se spremlja konkurenca in opazuje evropski trg, se lahko glede napredka in razvoja fleksibilne embalaže zadovolji še tako zahteven kupec.

Katero vrsto fleksibilne embalaže potrošniki najbolje sprejemajo?
Ne bi mogel reči, da katera od vrst fleksibilne embalaže doživlja prav poseben ali boljši sprejem pri kupcih. Prav gotovo pa privlačen videz embalaže zelo vpliva na odločitev potrošnika, kaj bo izbral. Na tem področju je bilo narejenih veliko raziskav, predvsem so primerjali odnos med ceno in privlačnostjo izdelka, za katerega se kupci odločajo. Kupci na prvo mesto postavljajo ceno, na drugem pa je privlačnost embalaže. Tu je naša priložnost, da s kakovostjo tiska in primerno izbranimi materiali pomagamo utreti pot novim proizvodom do potrošnikov.

Kakšen je delež fleksibilne embalaže na slovenskem trgu?
Točnega podatka ne vem, vem pa, da je to eno redkih področij v embalažni industriji, pri kateri je še vedno opaziti rast v Evropi in po svetu. V Sloveniji je problem v dejstvu, da je na tem področju industrija vedno nekako korak za preostalo konkurenco. Investicije v nove pakirne linije so se ustavile, kar bi lahko povzročilo večjo potrošnjo fleksibilne embalaže. Prav tako se na trg ne dajejo novi proizvodi, ki zahtevajo veliko zagonskih sredstev, in kakovostni proizvajalci strojev za proizvodnjo fleksibilne embalaže v Evropi ne čutijo recesije.

Kakšni so cilji pri nadaljnjem razvoju izdelkov iz fleksibilne embalaže? Ali uporabljate za fleksibilno embalažo tudi reciklate?
Cilji so jasni, biti konkurenčen s ceno in kakovostjo. Biti prepoznaven na trgu fleksibilne embalaže kot zanesljiv partner kupcev. Prijeten občutek je še posebno takrat, ko opaziš, da konkurenca v krogu 500 km prepozna tvoje delo in ti prizna strokovnost. Razvijati je treba nove proizvode, ki bodo zanimivi za kupce, pri tem je treba uporabljati nove tehnologije in znanja. Vse to je poroštvo za ustrezen položaj na trgu. V tem segmentu fleksibilne embalaže reciklatov ni mogoče uporabljati, k čemur nas zavezujejo tudi določbe evropske zakonodaje.

Globalni trendi težijo k ekološkemu pakiranju in trajnostnemu pakiranju. Je v Sloveniji tudi tako?
Glede na majhnost trga je tudi v Sloveniji opaziti težnjo po ekološkem in trajnostnem pakiranju. Vendar je pri fleksibilni embalaži treba biti previden, saj se z izpolnitvijo te zahteve skoraj vedno skrajša rok trajanja nekega izdelka. Seveda pa to ni problem pri dnevno svežih proizvodih.

Kako blizu ste interakciji s potrošnikom prek mobilnih naprav, torej virtualni komunikaciji?
Trenutno je poudarek na tisku kode QR, ki lahko prek mobilnih naprav kupcu omogoča dostop do več podatkov o izdelku, kot jih je natisnjenih na embalaži. V svetu se odpirajo nove možnosti in tem trendom je treba slediti. Prav gotovo je virtualna komunikacija pot do večje konkurenčnosti. Ni smiselno, da se to spremeni v navadno oglaševanje, pomembno je, da je potreben podatek pri roki. Način, kako prideš do njega, je priložnost za proizvajalca fleksibilne embalaže.

Stroka o trendih glede trenutnih in morebitnih novih materialov fleksibilnega pakiranja

Izr. prof. dr. Bojana Vončina, Fakulteta za strojništvo Maribor (Oddelek za tekstilne materiale in oblikovanje, Inštitut za inženirske materiale in oblikovanje)

Trendi, ki bi si jih želeli: biorazgradljiva embalaža (nekaj take embalaže je že na našem tržišču); embalaža »ecodesing« (kompromis med funkcionalnostjo embalaže, stroški ter vplivom embalaže na okolje in vplivom embalaže na okolje po uporabi); recikliranje embalaže (problem so stroški zaradi relativno malih količin) in ne samo sežiganje.

Doc. dr. Andrej Kržan, Kemijski inštitut

V embalaži se še naprej nadaljuje trend povečevanja uporabe plastičnih materialov. Ti materiali so izjemno dodelani, uporabnost pa povečujejo tehnične rešitve, kot so na primer večslojne strukture, ki širijo uporabnost na nove proizvodne skupine. Prihajajoči trend je aktivna embalaža, ki bo prek vgrajenih (pasivnih) senzorskih sistemov ponudila jasno informacijo o proizvodu. Gre lahko za varnostne vidike: presežena maksimalna temperatura, atmosfera v embalaži itd. ali za optimalnost proizvoda: optimalna temperatura za uporabo. Čeprav imamo danes veliko novih trajnostnih rešitev, poteka trend širjenja trajnostne embalaže zelo pasivno. Ustvarja se občutek, da večina proizvajalcev sledi predvsem marketinškemu potencialu embalaže, medtem ko je trajnostni vidik skoraj nepomemben. Pogrešamo predvsem proizvajalce, ki bi imeli jasno postavljene trajnostne cilje na področju embalaže. Posledično imamo veliko nepotrebne kompleksne embalaže, ki kombinira različne materiale in tako otežuje recikliranje, predimenzionirano embalažo, ki porabi preveč materiala (primer je večina plastenk), preveč ovojev itd. Stanje kaže, da večina proizvajalcev trajnostni vidik upošteva samo v besedah, v dejanjih pa žal ne.