Ideje za čiste tehnologije | | |
Letos bodo Slovenijo na največjem evropskem natečaju poslovnih idej na področju čistih tehnologij Climate LaunchPad predstavljali trije slovenski predstavniki, ki so konec junija zasedli prva tri mesta na državnem finalu tega natečaja. Med njimi je z drugim mestom skupina Kaki pod vodstvom Davida Kodarina. Razvili so idejo solarnih bioloških suhih sanitarij, ki delujejo po principu suhih kompostnih stranišč, kjer se blato predela v 100 % organski kompost ali biomaso. Kot je povedal David Kodarin, direktor Zavoda mOBILNO to go, je izdelek že pripravljen za trg, čaka jih le še kakovostna arhitekturna zasnova in izgradnja močne blagovne znamke. | |
Vaša ekipa Kaki je med slovenskimi idejami evropskega natečaja poslovnih idej na področju čistih tehnologij, Climate LaunchPad, dosegla 2. mesto, in sicer s komercialno najzanimivejšo idejo solarnih suhih javnih stranišč. Kako sistem deluje in od kod ideja?
Naš sistem solarnih bioloških suhih sanitarij deluje po principu suhih kompostnih stranišč. Da bo stvar nekoliko preprostejša za pomnjenje, smo naš produkt preimenovali v KAKI’s, pozitivne sanitarije. Uporabnikova prednost pred ostalimi sanitarijami je v prijaznosti do uporabe in zelo nizki stopnji vonjav. Druga pomembna prednost pred konkurenti pa je zero waste rešitev oziroma temeljimo na poslovnem modelu krožnega gospodarstva. Pohvalimo se lahko, da naše sanitarije nimajo odpadka oziroma celo več, naše sanitarije nam z vsako uporabo celo ustvarjajo denar. Zato smo jim tudi dali nadimek pozitivne sanitarije.
Zasnova uporabe temelji na pomembnosti ločevanja urina in blata. Urin predelamo v rastlinski čistilni napravi, blato pa s posebnimi procesi in s pomočjo sonca ter zraka predelamo v 100 % organski kompost ali biomaso. Celoten sistem ne potrebuje vode, kemije ali elektrike, kar posledično pomeni, da imamo minimalne obratovalne stroške.
Kako ste prišli do ideje?
Z diplomsko nalogo o ekovaseh, preko katere sem prvič spoznal kompostna stranišča. Trenutni sistemi, to so kemične sanitarije in sanitarije na splakovanje, se nam zdijo zastareli in energijsko potratni. Želeli smo produkt, ki bo tržno zanimiv in naravi prijazen z nižjim ogljičnim odtisom. Menim, da smo z idejo in poslovnim modelom zadeli v polno.
Poseben del sistema je rastlinska čistilna naprava. Kako deluje sistem rastlinske čistilne naprave oziroma kako je vdelana v sam sistem suhih stranišč? V čem se razlikuje od drugih rastlinskih čistilnih naprav?
Rastlinska čistilna naprava je namenjena črpanju hranljivih snovi in dodatnemu čiščenju urina do mere, da ga lahko spuščamo v okolje. Posebnost naše rastlinske čistilne naprave je, da so posajeni grmičevje, to sta rožmarin, sivka, in kanele, to so sorodna vrsta bambusa, ki raste v mediteranskem okolju. Aromatična grmičevja nameravamo predelati v eterična olja in jih preuporabiti kot aroma terapijo v samih sanitarijah. Kanele ali bambus pa nameravamo s posebnim postopkom z mešanico suhega blata predelati v posebne brikete, s katerimi se lahko delno ogrevamo pozimi.
Gre za suho javno stranišče, kar pomeni, da so pomembni prihranki pri porabi vode. Kakšni so okoljski učinki vaše tehnologije?
Naš sistem javnih sanitarij deluje popolnoma brez vode, kemije in skoraj brez električne energije. Za osvetljavo uporabljamo varčna LED svetila. To je edina energija, ki jo trošimo za uporabo sanitarij. Sistem je načrtovan, da deluje na principu gravitacije, torej resnično ne potrebujemo vnosa dodatne energije. Naš sistem prihrani okoli 96 % energije in 100 % vode ter zmanjša porabo CO₂ za kar 99,5 % v primerjavi s kemičnimi sanitarijami ali sanitarijami na splakovanje. Vsi naši produkti so mobilni, kar pomeni, da ne potrebujemo temeljev in posledično ne vplivamo na okolje. Po odstranitvi objekta je prostor nedotaknjen. Dodatna vrednost naših produktov so uporabe naravnih materialov.
Kje so možnosti za praktično aplikacijo tehnologije v javnem prostoru?
Trenutno imamo razvite tri modele. Prva dva sta namenjena kot javne in tretji kot privatne sanitarije. Prvi model javnih sanitarij je namenjen najemu za avtokampe, kampe, dogodke, tabornike, poroke, skratka, kjer potrebujemo sanitarije za kratko obdobje. Drugi model so sanitarije za permanentno postavitev. Take sanitarije lahko postavimo na javna mesta, v gore, hribe, na plaže, v kampe itd. Posebnost teh sanitarij je, da so arhitekturno prilagodljive, torej jih estetsko in vizualno nemoteče postavimo v okolico. Tretji model so privatne sanitarije namenjene za vzhajajoči trg samozadostnih ali energetsko pozitivnih objektov. V tem primeru uporabniki z uporabo sanitarij posledično proizvajajo biomaso za ogrevanje ali 100 % organsko gnojilo. Pohvalimo se lahko, da naše sanitarije povrnejo investicijo že v treh do petih letih. Po tem obdobju pa vam delajo celo dobiček.
Drugo mesto vam je odprlo pot za tekmovanje na evropski ravni, kjer se bodo pomerile ekipe iz 30 držav. Kakšni so vaši nadaljnji načrti in kakšne so realne možnosti za trženje izdelka?
Predvsem optimizacija naših sistemov in informiranje javnosti o alternativi kemičnim sanitarijam ter sanitarijam na splakovanje. Menim, da nam prihodnost ne bo več omogočala mešanja organskih snovi z velikimi količinami pitne vode ali kemije. Potrebno bo varčevati oziroma pametno preuporabiti tudi lastne »odpadke«, da bomo zmanjšali CO₂, količino pitne vode in potrebo po energiji.
Naše produkte že uspešno tržimo. Pred kratkim smo naše sanitarije za najem testirali na taboru in odzivi so bili več kot odlični. Pohvale smo množično dobivali od starejših do najmlajših. Uporabniki so bili presenečeni nad prijaznostjo uporabe in predvsem nad zelo nizko stopnjo vonjav. Pred meseci smo izdelali tudi prototip za permanentno postavitev in smo ga testirali ter nadgradili. Menimo, da je sedaj pripravljen za trg, saj kupci že počasi pritiskajo na nas. Naša zadnja dva koraka sta trenutno kakovostna arhitekturna zasnova in izgradnja močne blagovne znamke. Želimo agresivno vstopiti na trg ne le v Sloveniji, ampak v celotni bližnji regiji. Prepričani smo, da bodo KAKI-ji ne le priljubljen sadež, ampak tudi priljubljene sanitarije.