Podnebni dosje
Uvodnik
V marčevski številki revije EOL smo zapisali, da pospešeno izvajanje NEPN-a predstavlja tudi ključno strategijo za izhod iz gospodarske krize, v katero vstopamo zaradi koronavirusa. Pozivi za zeleno okrevanje po pandemiji se krepijo tudi v Evropi. V Evropskem parlamentu je ustanovljeno zavezništvo za zeleno okrevanje, večina okoljskih ministrov v državah EU, tudi slovenski, je podpisala pismo Evropski komisiji z zahtevo, naj ukrepi za pomoč gospodarstvu po pandemiji temeljijo na decembra lani predstavljenemu evropskemu zelenemu dogovoru. Hans Timmermans, za to področje pristojen podpredsednik komisije, ji je pritrdil. Gospodarska obnova naj bo torej v skladu s podnebnimi cilji, načrti za energetski prehod naj se zavarujejo. Zato je koristno preučiti primere razvojnih prebojev, za katere so se temelji gradili sredi gospodarske krize.
Konkreten in v prihodnost usmerjen odgovor na gospodarsko krizo, podprt z nacionalnim konsenzom o dramatičnih reformah, lahko štejemo za enega ključnih dejavnikov finskega preboja v mednarodni konkurenčnosti. Med drugim je prestrukturirala gospodarstvo (na primer s hitro in uspešno preusmeritvijo na elektronske in druge proizvode visoke tehnologije), oblikovala je učinkovit sistem podpore inovacijam in povečala izvozno konkurenčnost finskih podjetij. Istočasno so Finci zmanjšali celotne proračunske izdatke, vendar realno povečali sredstva za izobraževanje, raziskave, razvoj in inovacije.
Finci so krizo ob propadu SZ »izkoristili« tako, da so postavili temelje za razvojni preboj med najbolj konkurenčne države sveta, s preskakovanjem razvojnih faz leta 1990 naprednejših industrijskih držav. To preskakovanje se označuje z izrazom »leapfrogging« napredovanje z žabjimi skoki. Pristop, ki je Fincem pomagal pri razvoju na znanju temelječega konkurenčnega gospodarstva, uporabljajo tudi pri prehodu v trajnostno družbo2 – pri tem so ponovno zgled drugim državam, na primer z Zavezo družbe za trajnostni razvoj.
V Sloveniji lahko najdemo v več elementih primerljiv vzpon Domela med vodilne v tržni niši elektromotorjev za vakuumske sesalnike – in to po katastrofalnih poplavah leta 2007 in globalni finančno-ekonomski krizi leta 2009.
Kot odziv na krizo je Domel sprejel več ukrepov. Zaradi krize niso ustavili investicij v razvoj. Celo nasprotno. Kriza je bila priložnost za podjetje, da trgu ponudi okolju prijaznejše rešitve z nižjo porabo energije in materiala ter nižjo stopnjo hrupa. Te rešitve, v katerih je imelo ključno vlogo znanje, so bile na trgu dobro sprejete in so pomenile priložnost za nadaljnjo rast.
Podnebni dosje se bo v časih »korona gospodarske krize« še posebej osredotočil na teme in vsebine, ki naj krepijo znanje, opolnomočijo za razvojne preskoke, zlasti v podjetniškem sektorju, pa tudi navdihujejo in spodbujajo k zelenemu prestrukturiranju za večjo konkurenčnost.
