Promocija
Zeleno omrežje Slovenije
»Nekoč komunalna degradirana cona danes z novimi pridobitvami postaja urbaniziran predel mesta,« je o gradnji Parka krožnega gospodarstva Zarta v Kranju povedal Matjaž Berčon, direktor Komunale Kranj, d.o.o. Zaključena je prva faza, ki je vključevala gradnjo parkirišča, sledi druga faza, ki obsega gradnjo osrednjega upravnega, socialnega in izobraževalnega objekta s številnimi javnimi funkcijami. Že pri gradnji sledijo načelom trajnostnosti. Posebno pozornost v Komunali Kranj posvečajo tudi zagotavljanju kakovostne pitne vode, za kar so prejeli posebno nagrado za kakovostno pitno vodo, ki je dostopna na javnih krajih.
Na območju Zbirnega centra Zarica gradite Park krožnega gospodarstva Zarta, ki bo upravno, socialno in izobraževalno središče. Zaključena je prva faza gradnje. Kaj je vključevala prva faza in kakšni so naslednji koraki?
Uspešno zaključena prva faza gradnje Parka krožnega gospodarstva Zarta vključuje novo parkirišče za zaposlene in druge uporabnike, zlasti bližnjega Športnega parka Zarica. Parkirišče vsebuje 114 urejenih parkirišč za osebna vozila, na njem se nahaja avtobusno postajališče s hitro e-polnilnico in hranilnikom električne energije s kapaciteto 450 kWh. Ta je povezan s sončnimi elektrarnami s skupno proizvodnjo 1 MW in v primeru izpada električnega omrežja omogoča nemoteno polnjenje. Preurejen je prometni režim za dostop v Zbirni center Zarica, ki po novem poteka preko tehtnice za vozila. Nekoč komunalna degradirana cona danes z novimi pridobitvami postaja urbaniziran predel mesta s poudarkom na krajinskem oblikovanju in vpetosti v okolje.
Naslednji korak je druga faza, ki obsega gradnjo osrednjega upravnega, socialnega in izobraževalnega objekta s številnimi javnimi funkcijami, kot so center ponovne uporabe s trgovino, večnamenski prostor za izobraževanja in dogodke javnih skupnosti, delavsko okrepčevalnico, sprejemnico v Zbirni center in upravne prostore Komunale Kranj.
Koliko so pri gradnji upoštevani vidiki trajnostne gradnje?
Park krožnega gospodarstva Zarta je primer prvovrstne trajnostne prakse tako pri projektiranju kot tudi pri zasnovi gradnje. Stavba s svojo okroglo arhitekturo ponazarja krožno gospodarstvo in temelji na dveh bistvenih izhodiščih. Prvo temelji na energetskem konceptu čim manjše porabe energije in čim večji neodvisnosti od zunanjih virov oziroma uporabi energetskih virov in rešitev znotraj območja Zarica, drugo na uporabi naravnih in trajnostnih materialov, po možnosti pa čim večji uporabi recikliranih ali ponovno uporabljenih materialov predvsem v finalizaciji in notranji opremi stavbe. Pri gradnji Parka krožnega gospodarstva Zarta trajnost ni le cilj, ampak temelj celotnega projekta.
Že nekaj časa potekajo razprave glede uvedbe kavcijskega sistema v Sloveniji. Kavcijskemu sistemu nasprotujejo v Zbornici komunalnega gospodarstva, saj so mnenja, da v Sloveniji že zdaj zberemo dovolj odpadne embalaže, da zadostimo ciljem EU. Kaj kažejo vaši podatki in izkušnje?
Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije ne podpira uvedbe klasičnega kavcijskega sistema za enkratno uporabo embalaže pijač, zagovarja pa uvedbo digitalnega kavcijskega sistema, ki bi omogočil bolj učinkovito sledenje embalaži in spodbujal njeno vračanje. Hkrati bi bil manj administrativno zahteven od klasičnega sistema. Slovenija ima zelo dobro razvit komunalni sistem zbiranja odpadkov od vrat do vrat, saj smo v letu 2022 ločeno zbrali kar 73,4 % komunalnih odpadkov, kar nas uvršča v vrh evropskih držav. Na območjih, kjer Komunala Kranj izvaja javno gospodarsko službo zbiranja odpadkov, se lahko pohvalimo, da smo v letu 2023 na izvoru ločili kar 80 % vseh zbranih komunalnih odpadkov. Pa vendar trenutni sistem zbiranja odpadkov v Sloveniji poteka tako, da vso plastiko in pločevinke odlagamo v en zabojnik in se šele nato v sortirnicah izvede nadaljnjo ločevanje. Menim, da je čas, da naredimo korak naprej in trenutno obstoječi zabojnik za embalažo razdelimo na več frakcij. S tem bi dosegli boljše ločevanje materialov, večjo kakovost reciklata, zmanjšanje stroškov predelave ter predvsem poskrbeli za bolj trajnostno gospodarjenje z odpadki. Kavcijski sistem bi finančno nagradil tiste, ki pravilno ločujejo in oddajajo odpadke.
Osebno podpiram uvedbo kavcijskega sistema, kot ga je predlagalo ministrstvo in ga zagovarjajo okoljske nevladne organizacije. Ta dejavno vključuje tako proizvajalce kot trgovce. Njihove neposredne odgovornosti smo si tudi želeli. Samo njihovo neposredno vključevanje v celoten krog odpadkov je porok, da bo sistem zaživel in uspel, ker so nenazadnje najbolj finančno zainteresirani. Trenutni sistem s posredniki, ki jih predstavljajo DROE, je anomalija, še en dodaten obvod, ki tudi nam zbiralcem povzroča nemalo težav. Zanimivo je, da so po dolgih letih zastojev pri prevzemanju mešane embalaže čez noč postali naši zavezniki. Med potrošniki je potrebno vzpostaviti zavest o pravilnem ločevanju in jih za to nagraditi. Vsak od nas je nagnjen k temu, da je nagrajen za svoje delo in prizadevanja. Trenutni sistem pa, kakorkoli že je dober, ljudi ne nagrajuje, ampak vsi skupaj zbiranje in odvoz odpadkov dojemamo kot še en dodaten strošek.
Zagotavljanje oskrbe s pitno vodo v hitro spreminjajočih se vremenskih razmerah lahko predstavlja velik izziv. Predvsem v času poplav je oskrba s pitno vodo ena izmed kritičnih infrastruktur. Kako v Komunali Kranj zagotavljate kakovost pitne vode tudi v kritičnih razmerah?
Komunala Kranj v devetih (upravljalci smo v sedmih) občinah s čisto, svežo in kakovostno pitno vodo oskrbuje 100.000 uporabnikov, ki se napajajo iz razvejanega 700-kilometrskega vodovodnega omrežja. Včasih se je kakovost vode spremljala na podlagi vzorčenja pitne vode in se je ukrepalo glede na pridobljene rezultate laboratorijskih preskušanj. Danes se kakovost vode spremlja tudi daljinsko, preko nadzornega sistema vse od izvira, obdelave, do končnega uporabnika. Poleg tega se uporabljajo novi in sodobni postopki obdelave pitne vode. S temi ukrepi zagotavljamo boljši nadzor nad kakovostjo pitne vode.
Komunala Kranj lahko tudi v izrednih razmerah večini uporabnikov neprekinjeno in brez omejitev dobavlja pitno vodo. Razlog so predvsem ustrezna infrastruktura in zaposleni v sektorju Vodovod, ki vsakodnevno izvajajo nadzor nad vodovodnimi objekti in sanirajo morebitne okvare vodovodnega omrežja. Stalen monitoring nam omogoča informacije o delovanju sistema in zgodnja opozorila v primeru neskladnosti, kar posledično vodi do hitrejšega ukrepanja. V kritičnih razmerah, kot so na primer poplave, izločamo (ročno ali avtomatsko) motno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo in jo nadomeščamo z aktivacijo rezervnih vodnih virov, ki niso pod vplivom površinske vode. Na dveh zajetjih z veliko izdatnostjo, pitno vodo obdelujemo po postopku ultrafiltracije, ki uspešno odstranjuje motnost vode in morebitno prisotne bakterije. V kritičnih razmerah so prioriteta tudi iskanje in sanacija okvar, ki nastanejo zaradi vremenskih razmer. Na ta način se uporabnikom dobavlja zadostne količine kakovostne pitne vode.
Za kakovost pitne vode ste prejeli tudi posebno nagrado neodvisnega certifikacijskega organa.
Res je. Da Komunala Kranj dobavlja zares odlično pitno vodo, je potrdil neodvisni certifikacijski organ s podelitvijo posebne nagrade za kakovostno pitno vodo, ki je dostopna na javnih krajih (pitniki). Prejeto priznanje se nanaša na dokazano odgovornost in razumevanje pomena pitne vode za lokalno skupnost. Prav tako je Komunala Kranj prejemnica zlatega certifikata »Voda iz pipe«, saj z zgledom opozarjamo na pomen pitja pitne vode iz pipe kot naše najbolj dragocene dobrine. Aktivno spodbujamo in promoviramo spreminjanje navad ter tako prispevamo k ohranjanju tistega, kar je najpomembnejše – našega zdravja in okolja.
Kakšne so vaše investicije v vodovodni sistem?
Na področju vodovoda se naložbe usmerjajo predvsem v dodaten nadzorni sistem, ki omogoča stalen nadzor delovanja in daljinsko upravljanje ter v avtomatizacijo sistemov, kot je na primer avtomatsko izločanje motne vode iz sistema. Prav tako investiramo v izobraževanje zaposlenih, saj lahko le tako zagotavljamo najvišjo kakovost naših storitev.
