Podnebne spremembe in sistemske inovacije
| Avtorica: Dr. Darja Piciga |
17. mednarodna IRDO konferenca Družbeno odgovorna družba 2022, ki jo 2. in 3. junija letos organiziramo pod naslovom »Zeleni, digitalni in vključujoči prehod: kako ga izpeljati?«, prinaša vrsto zanimivih znanstvenih in strokovnih prispevkov. V drugem dnevu (petek, 3. junija) se bomo v prvih dveh sklopih posvetili zelenemu in vključujočemu prehodu ter opolnomočenju zanj.
Mathis Wackernagel, ustanovitelj in vodja mednarodne okoljske organizacije Global Footprint Network, bo v uvodnem predavanju razmišljal o gospodarski strategiji v dobi okoljskega dolga. Po začetnem opozorilu, da prihodnost z omejenimi viri prihaja hitreje, kot se mesta, podjetja ali države smiselno pripravljajo nanjo, bo predstavil, kako je preko izračunov ekološkega odtisa mogoče slediti odvisnosti od bioloških virov in kaj rezultati pomenijo za izgradnjo prihodnjih gospodarstev. Takšna gospodarstva bodo neizogibno regenerativna.
Po globalni perspektivi se bomo osredotočili na Evropo in Slovenijo s poudarkom na ukrepih v okviru Evropskega zelenega dogovora in sistemskem pristopu k trajnostnim prehodom, ki ga razvija Evropska agencija za okolje. Darja Piciga in Nataša Kovač (ARSO) bova predstavili aktualne smeri raziskovanja o planetarnih omejitvah, ki se navezujejo na dolgoročni cilj iz 8. okoljskega akcijskega programa in pri doseganju blaginje zahteva upoštevanje omejitev našega planeta. Ana Vovk bo referat namenila temi »Ekosistemska vzdržnost in rodovitna prst narekujeta preživetje planeta Zemlje«. Barbara Bernard Vukadin iz agencije za okolje bo orisala razvoj okoljskih presoj pod okriljem Evropske agencije za okolje (EEA) – od podatkov do sistemskih pristopov.
Delovanje za zeleni in pravični prehod bosta obravnavala prispevka o prvih rezultatih projekta Deep demonstration (Jasmina Karba, Ministrstvo za okolje in prostor) ter priložnostih in pasteh pravičnega izhoda iz premoga (Nataša Beltran, Katarina Mulec, Jernej Stritih, Stritih Trajnostne rešitve). Ob tem lahko ugotovimo, da je slovenski projekt razogljičenja prek prehoda v krožno gospodarstvo in družbo zasnovan kot odličen primer sistemskega pristopa k trajnostnim prehodom. Celovita presoja vplivov na okolje, izvedena za Nacionalno strategijo izhoda iz premoga, pa je opozorila, kako se je pri zapiranju rudnikov nujno osredotočiti tudi na širši družbeni in gospodarski razvoj.
Prvi sklop drugega dne konference bo tako obravnaval novo znanje o okoljskih izzivih in delovanju za zeleni prehod, ki ga bomo v naslednjem sklopu povezali z izobraževanjem in kompetencami za okoljsko trajnostnost. Posebej bomo izpostavili znanje o sistemskem pristopu za trajnostne prehode, kot ga razvija EEA in je predstavljeno v naslednjih dveh ključnih poročilih agencije:
SOER 2020 iz decembra 2019 (https://www.eea.europa.eu/sl/highlights/stanje-okolja-v-evropi-2020),
Znanje za delovanje, oktober 2021 (https://www.eea.europa.eu/publications/knowledge-for-action).
Zaradi pomembnosti te nove baze znanja, ki se že upošteva pri pripravi strategij in programov za Evropski zeleni dogovor, nekaj temeljnih izhodišč in spoznanj predstavljam že sedaj.
Glede na poročila EEA cilja EU do 2050 »Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta« ne bomo dosegli, razen če v temeljih spremenimo sisteme, ki zadovoljujejo potrebe družbe, z globokimi spremembami v prevladujočih strukturah, praksah, tehnologijah, politikah, življenjskih stilih, mišljenju. Potrebni so trajnostni prehodi naših sistemov proizvodnje in potrošnje, povezanih z zadovoljevanjem naših potreb po energiji, mobilnosti, hrani, bivanju, ki so globinski vzrok okoljskih in podnebnih pritiskov. Potrebujemo paradigmatski premik v razvoju znanja in upravljanja, v inovacijah in vizijah. EEA razvija kompleksno bazo znanja v podporo tem trajnostnim prehodom.
Doseganje potrebnih sprememb zahteva sistemske inovacije, ne zgolj postopnih izboljšav obstoječih tehnologij in sistemov, kot je razvidno iz slike 1. In tehnološke inovacije morajo biti vpete v celostne inovacije sistemov, ki vključujejo tudi socialne inovacije.
Tudi primere trajnostnih inovacij (preglednica 1) na mobilnostnem področju povzemamo po zadnjem evropskem okoljskem poročilu (SOER 2020, tabela 17.1).
V preglednici 2 pa je pregledno prikazano spreminjanje razumevanja okoljskih izzivov in razvoj pristopov k politiki in vrednotenju (Tabela 7.1 v poročilu EEA Knowledge for Action, 2021).
Novejši dokumenti o učenju za trajnostni razvoj že odražajo predstavljeni premik od obravnave ključnih izzivov kot specifičnih (v 70. letih prejšnjega stoletja) do sodobnega zavedanja o njihovi sistemski povezanosti in soodvisnosti z ustreznimi premiki v politikah in vrednotenju, kar bomo predstavili na konferenci IRDO 2022. Vodnik Učni cilji vzgoje in izobraževanja za cilje trajnostnega razvoja (UNESCO, 2017: http://unesdoc.unesco.org/images/0024/002474/247444e.pdf) opredeljuje ključne prečne kompetence za vse cilje trajnostnega razvoja, kot so: kompetenca sistemskega mišljenja, kompetenca predvidevanja, normativna kompetenca, strateška kompetenca, kompetenca sodelovanja, kompetenca kritičnega razmišljanja, kompetenca samozavedanja, integrirana kompetenca reševanja problemov. Prvo, sistemsko kompetenco, lahko med drugim opišemo kot sposobnosti analiziranja zapletenih sistemov in razmišljanja o tem, kako so sistemi vgrajeni znotraj različnih področij in na različnih ravneh. Kompetenca predvidevanja vključuje tudi sposobnosti ustvarjanja lastne vizije prihodnosti, ocenjevanja posledic ukrepov in za soočanje s tveganji in spremembami. Sposobnost razmišljanja o prihodnosti (»future thinking«) bo v svojem prispevku še posebej obravnavala Anita Pirc Velkavrh iz EEA.
Povezave z novo bazo znanja za trajnostne prehode so že na prvi pogled očitne tudi pri novem evropskem kompetenčnem okviru za trajnostnost, ki ga je predlagal Skupni raziskovalni center Evropske komisije (poročilo GreenComp, JRC, januar 2022). 12 kompetenc, potrebnih za zeleni prehod, so razvrstili v štiri področja: poosebljanje vrednot trajnostnosti, sprejemanje kompleksnosti in trajnostnosti, predvidevanje trajnostnih prihodnosti, delovanje za trajnostnost.
Na konferenci IRDO 2022 bomo navedene kompetence podrobneje obravnavali in povezali z aktualnimi slovenskimi projekti. Predstavljeni bodo prvi koraki projekta Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju, financiranega iz sredstev Sklada za podnebne spremembe, ki so ga februarja letos začeli izvajati štirje javni zavodi na področju vzgoje in izobraževanja: Zavod RS za šolstvo, Center za poklicno izobraževanje, Andragoški center Slovenije ter Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Na konferenci bodo sodelovali Saša Kregar, Ivana Belasić, Nevenka Bogataj in Domen Uršič.
ECO-SMART projekt, financiran v okviru Interreg programa Italia – Slovenija, pa se že zaključuje. O njegovih rezultatih in izkušnjah, pomembnih za izobraževanje o prilaganju na podnebne spremembe z uporabo eko-sistemskih storitev, bo govorila Liliana Vižintin.
V tem članku sem omenila le del prispevkov iz bogatega programa konference IRDO 2022. Novice o dogodku se objavljajo na spletni strani https://www.irdo.si/, kjer so tudi navodila za prijavo udeležbe.
