| Transport | | Bine Pengal* | |
| V enem prejšnjih člankov smo že na kratko spregovorili o inteligentnih transportnih sistemih (v nadaljevanju ITS) kot enem izmed najpomembnejših področij za razvoj transporta. Za številne strokovnjake so nova, revolucionarna rešitev, ki bo igrala glavno vlogo pri upravljanju in nadziranju cestnega transporta v prihodnosti. Pa je res tako? Ali smo morda preveč optimistični in ITS niso tako vsemogočni, kot jih radi prikazujejo proizvajalci komponent? Se bodo obnesli tudi v cestnem prometu, ki je od vseh oblik transporta morda najbolj razvejen in najzahtevnejši za upravljanje? | |
ITS lahko razumemo kot orodje, s katerim različnim deležnikom cestnega transporta (vozilu, vozniku ali infrastrukturi) posredujemo nekatere informacije, ki smo jih pridobili na podlagi obdelave podatkov. Gre za tehnološke sisteme, ki uporabljajo informacijske in komunikacijske tehnologije za podporo cestnemu prometu in kot vmesnike do drugih vrst prevoza. Do pred kratkim so bile dejavnosti ITS v EU in drugod večinoma usmerjene na posamezne vidike transporta, na primer na čistejši in energetsko učinkovitejši prevoz, odpravljanje cestne preobremenjenosti, urejanje prometa, varnost na cesti, varnost komercialnega prevoza itd. Večinoma so bile te aktivnosti izvajane neusklajeno (1), kar je vodilo do številnih nacionalnih, regionalnih in lokalnih rešitev, posledica pa je bila neučinkovita raba ITS, ki ni prispevala k reševanju naraščajočih izzivov v prometu (3). Da bi se izognili nastanku novih različnih aplikacij, se je tokrat treba lotiti razvoja ITS enotno na evropski ravni z vidika geografske kontinuitete, interoperabilnosti storitev in sistemov ter standardizacije. Upoštevati je treba, da problemov ne bo mogoče rešiti na vseh področjih hkrati in da ne bo mogoče uvesti vseh ITS-storitev hkrati. Evropska unija se tega zaveda in v dveh najpomembnejših dokumentih za področje ITS v EU, to sta Akcijski načrt za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v Evropi – COM(2008) 886 konč./2 in Direktiva o določitvi okvira za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in vmesnike do drugih vrst prevoza – SEC(2008) 3083 in SEC(2008) 3084, ki je sicer še v postopku sprejemanja, je opredeljenih nekaj prednostnih aplikacij, ki se trenutno raziskujejo v EU in svetu ter se bodo najverjetneje začele uvajati med prvimi.
1. Evropsko elektronsko cestninjenje (EETS)
Vse več držav EU postopno prehaja na elektronsko cestninjenje (ali pa je to že uvedeno). Pri tem v mednarodnem transportu ti sistemi dosegajo prav nasprotni učinek kot na nacionalnem nivoju: zaradi različnih naprav, ki jih mora imeti potencialni uporabnik, če potuje čez več držav, otežujejo njegovo pot. Pri EETS gre za storitev, s katero naj bi se na evropski ravni poenotilo elektronsko obračunavanje cestnine po načelu eno vozilo, ena pogodba, ena elektronska enota. Osnovne tri sestavne enote EETS sistema bodo: 1. uporabnik, 2. operaterji EETS sistema in naprav ter 3. pobiralec cestnin (običajno upravljavec cestnega omrežja). Voznikom bo omogočeno, da prek ene elektronske naprave plačujejo cestnino v kateri koli državi članici EU. Tako naj bi se poenotili sistemi za elektronsko pobiranje cestnine, zmanjšala količina denarnih transakcij, izničili se bodo zamudni postopki za občasne uporabnike sistema, pozitivni učinki pa bodo zlasti boljši pretok prometa, zmanjšanje zastojev pred cestninskimi postajami in olajšanje mednarodnega transporta.
2. Tovor in logistika
Od vseh vrst transporta se promet težkih tovornih vozil danes najhitreje povečuje. Videti je tudi, da bosta naraščajoči trg transporta dobrin in povezovanje evropskega gospodarstva podpirala to rast tudi še kar nekaj desetletij. Največje ovire pri transportu dobrin so slabo stanje nekaterih cestnih omrežij, pomanjkanje mednarodne harmonizacije in kooordinacije transporta, spremljanja tovora itd. ITS naj bi na tem področju ponudili predvsem možnosti za optimiziranje poti tovora, poenotenje standardov za transport in spremljanje nevarnih snovi in »nadstandardnih« tovorov, podajanje informacij o prostih in varovanih parkirnih prostorih za tovorna vozila ter nečlenjeno prehajanje tovora iz ene vrste transporta na drugo (multimodalnost).
3. Potovalne informacije v realnem času
Evropska unija želi zagotoviti evropskemu potniku potrebne informacije razumljivo, v harmonizirani obliki in v čim realnejšem času, kar vključuje informiranje o različnih možnostih izbire transporta (npr. avtobus, vlak, trajekt …) in o razmerah na cestah. Informiranje naj bi bilo poenoteno v celotni EU. Na tem območju naj bi ITS omogočili visokokakovostne informacije, posredovane v jeziku posameznega potnika, ne glede na to, kje je, informacije o nevarnih cestnih odsekih, na nivoju EU naj bi omogočili poenotenje oznak na elektronskih znakih za informiranje ali t. i. VMS (Variable Message Signs), v kombinaciji s satelitskim sistemom bi bilo mogoče ponuditi informacije o lokaciji itd.
4. Projekt e-Call
V letu 2009 je bilo samo na evropskih cestah v 1,15 milijona prometnih nesrečah ubitih približno 35.000 ljudi in ranjenih okrog 1,5 milijona, kar je po statističnih ekonomskih izračunih znašalo dobrih 160 milijard evrov na leto. Z zbiranjem podatkov je bilo ugotovljeno, da lahko reševalne službe že s takojšnjim vedenjem o natančni lokaciji prometne nesreče skrajšajo svoj reakcijski čas (t. i. »response time«) za 40 do 50 odstotkov. Projekt e-Call je evropski projekt, namenjen zmanjšanju števila mrtvih in poškodovanih v prometnih nesrečah. Pričakuje se, da bo ta projekt letno rešil približno 2.500 življenj, olajšal posledice poškodb več tisoč poškodovancem ter omogočil prihranek kar 20 milijard evrov letno. V projekt je trenutno vključenih 20 držav EU. Sistem temelji na elektronskem varnostnem sistemu v vozilu, ki ob nesreči sproži klic na številko 112, sporoči natančno lokacijo vozila in hkrati odpre zvočni kanal za komunikacijo. Sistem se lahko sproži ročno ali samostojno, če je voznik nezavesten, in naj bi deloval na celotnem območju EU, tudi če voznik ne govori lokalnega jezika.
Z gornjimi štirimi prednostnimi aplikacijami ITS sta tesno povezani še dve področji, ki sta hkrati tudi nujni za nemoten potek preostalih storitev. To sta poenoteno »zbiranje in izmenjava osnovnih podatkov o prometu in prometni infrastrukturi« ter »evropska satelitska navigacija EGNOS« kot predhodnica evropskega satelitskega omrežja Galileo. Področje podatkov o prometu se vzpostavlja z dveh vidikov: 1. zbiranje podatkov za zagotavljanje ITS-storitev in 2. vzpostavljanje poenotenih baz prometnih podatkov v EU, njihova izmenjava za potrebe upravljanja omrežja TERN ali strokovnega raziskovanja na področju cestnega transporta. Prek EGNOS in pozneje Galilea želi EU ponuditi različne možnosti uporabe satelitske navigacije, trenutno pa se aplikacije GNSS najbolj spodbujajo v letalskem, cestnem, pomorskem transportu in kmetijstvu.
Situacija v Sloveniji
Tudi v Sloveniji spoznavamo prednosti ITS za lažji potek cestnega transporta, saj so nekatere aplikacije že nekaj časa v aktivni uporabi, zlasti na avtocestnem omrežju in nekaterih delih hitrih in regionalnih cest. Gre predvsem za tehnologijo VMS (elektronskih opozorilnih tabel), sistemov za spremljanje varnosti v predorih, sisteme za videospremljanje prometa, ABC-sistem cestninjenja je predstavljal zametek elektronskega cestninjenja, vsi poznamo storitve prometnih informacij na radijskih postajah itd. Glavni problem pri nas in v EU ostaja, da organizacija in uporaba ITS-storitev še ni ustrezno urejena v pravnih aktih in je odvisna bolj od zmožnosti, želja in interesov ponudnikov, torej podjetij, ki lahko priskrbijo ustrezno tehnologijo. Evropska unija je težavo že začela urejati z dvema krovnima dokumentoma, navedenima na začetku članka (Akcijski načrt EU za ITS in Direktiva za uvajanje ITS), Slovenija pa ji sledi s prvimi aktivnostmi za sistemsko ureditev problematike ITS pri nas, ki bo seveda usklajena z evropsko.
Namesto sklepa (kritičen razmislek o ITS)
Velja povedati še nekaj besed o malo manj privlačni strani novih tehnologij, to je o težavah, ki se lahko pojavijo ob njihovi implementaciji. Če odmislimo tehnično-tehnološke težave, ki se lahko pojavijo pri izdelavi, delovanju in kompatibilnosti novih tehnologij, bomo morali biti po mojem mnenju še posebno previdni pri vključevanju ITS v osebna vozila. Posredovanje veliko različnih informacij o prometu na invaziven način (s piskanjem, utripanjem lučke, projiciranjem na vetrobransko steklo – tehnologija Head Up Display ali HUD …) utegne biti za voznika zelo moteče in v mestnem prometu, ko je neznank na cesti že tako več, tudi nevarno zaradi odvračanja pozornosti. Če bo teh sistemov v vozilu preveč, jih običajen voznik (brez kakšnega posebnega usposabljanja) skoraj ne bo mogel več obvladati in učinkovito uporabljati. Zelo pomembno je torej oblikovanje postopkov uporabe ITS-storitev, kjer je treba imeti v mislih končnega uporabnika že v fazi načrtovanja sistemov. Dobro je treba razmisliti, katere spremenljivke v prometu je pametno in vredno spremljati in nadzirati z ITS in spremljanje katerih je za zdaj še bolje prepustiti vozniku – vsaj dokler ta ostaja osnovni upravitelj vozila. Zato je zelo pomembno, da države in EU kot celota prevzamejo vodilno vlogo in normativno uredijo področje ITS. Načrtovanja, oblikovanja in izdelave ne smemo prepustiti povsem v rokah proizvajalcev, saj bi ti oblikovali in proizvajali ITS v skladu s svojimi zmožnostmi, predstavami in interesi, ki niso nujno v skladu s potrebami uporabnikov (voznikov).
Druga slaba stran ITS, o kateri prav tako nihče ne govori, je vezana na energetsko porabo in sevanje, ki ga bodo najverjetneje, tako kot vse preostale elektronske naprave, oddajali tudi ti sistemi. Naj gre za sisteme v vozilih, na cesti ali ob njej itd., vsekakor bodo morale te naprave porabljati določeno energijo in med seboj komunicirati prek določenih valov in oddajnikov, kar vse povzroča neko elektromagnetno sevanje. V avtomobilu imamo že danes več naprav, ki oddajajo signale in sevanje (npr. mobilni telefon, radijski sprejemnik, naprava GPS, klimatska naprava in druga elektronika) in mislim, da bi bilo dobro natančno razmisliti tudi o tem zdravstvenem vidiku in ITS načrtovati tako, da bodo človekovemu zdravju čim manj škodljivi. Enak razmislek velja za obcestne sisteme in oddajnike, ki prav tako sevajo. V urbaniziranem okolju se taka sevanja potencirajo tudi zunaj zaprtih prostorov.
Je torej odločitev za ITS za Evropo dobra? Vsekakor, saj taki sistemi lahko veliko pripomorejo k manjši porabi energije, boljšemu upravljanju prometa, večji varnosti vseh vrst udeležencev v prometu, učinkovitejšemu transportu tovora itd. Kljub tem pozitivnim učinkom pa je pri njihovi implementaciji treba upoštevati dejstvo, da te sisteme razvijamo predvsem zaradi olajšanja transporta uporabnikom in zaradi zmanjšanja vplivov prometa na okolje, in ne da so ITS sami sebi namen.
Literatura:
1) Evropska komisija (2008): Akcijski načrt za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v Evropi – COM(2008) 886 konč./2.
2) Evropska komisija (2010): »Delovno gradivo ob 1. evropski konferenci o Inteligentnih transportnih sistemih«. Junij 2010, Bruselj, Belgija.
3) Evropska komisija (2008): Direktiva o določitvi okvira za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in vmesnike do drugih vrst prevoza – SEC(2008) 3083 in SEC(2008) 3084.
4) Evropska komisija (2006): Keep Europe Moving – Sustainable mobility for our continent: Mid-term review of the European Commission’s 2001 Transport White Paper – SEC (2006) 768.
5) Različna druga literatura.
*Bine Pengal, Zavod za gradbeništvo Slovenije
