Vodikova dolina
Mark Kogoj
Ključne institucije EU se zavedajo, da podnebne spremembe (PS) ne obsegajo zgolj njihovih fizikalnih posledic, temveč tudi varnostne. Posledice varnostnih groženj, kot so naravne nesreče, oboroženi konflikti, prisilne (podnebne) migracije in nalezljive bolezni v EU, njeni neposredni bližini ali oddaljenejših predelih sveta smo v zadnjih letih že občutili. Brez ukrepanja bodo vse večje. Potencial vodikovih tehnologij je Evropska komisija (EK) prepoznala na obrambno-varnostnem področju ter ustanovila Posvetovalni forum za obnovljivo energijo v obrambnem in varnostnem sektorju.
V tem okviru se je razvil vseevropski obrambno-infrastrukturni projekt na osnovi vodikovih tehnologij – projekt RES HUB, ki temelji na medsektorski integraciji in povezavi OVE s transportom ter tehnološkem konceptu družbe ECUBES. Vodikove tehnologije namreč omogočajo vzpostavitev prožne, odporne kritične infrastrukture ter prilagoditev obrambnih zmogljivosti držav članic (DČ) EU na nove varnostne okoliščine, ki jih zaznamujejo eksponentni vplivi PS. Poleg tega implementacija vodikovih tehnologij prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov (TGP) kot primarnemu cilju, povečanju strateško-energetske avtonomije obrambnih sil DČ ter k povečanju energetske samozadostnosti številnih drugih, nevojaških sektorjev. Potreba po prehodu na OVE se jasno kaže tudi na aktualni varnostni krizi v Ukrajini, kjer kompleksnost geopolitičnega položaja dodatno zapleta energetska odvisnost EU od fosilnih goriv, ki jih ta uvaža iz Ruske Federacije.
EK je prepoznala, da je integracija vodikovih ekosistemov učinkovit razvojni koncept za prehod v ogljično nevtralno družbo. S tem namenom podpira razvoj vodikovih dolin, ki poleg zanesljive oskrbe z obnovljivo energijo predstavljajo tudi velik potencial za industrijski razvoj ter priložnost za številna nova delovna mesta. Koncept vodikovih dolin se zelo hitro širi v globalnem prostoru, vzpodbuja spreminjanje miselnosti ter postaja vse bolj privlačen za zasebne naložbe iz industrijskega sektorja. Razvoj na področju vodika poteka tudi v Sloveniji. Aktivnosti na projektu Koridor brezemisijske mobilnosti Slovenije družbe ECUBES so vzpodbudile interese partnerjev iz regije Severnega Jadrana s predlogom za regionalno povezovanje, s čimer je bila vzpostavljena Vodikova dolina Severnega Jadrana, ki je tudi prva čezmejna vodikova dolina. Cilj Severno jadranske čezmejne vodikove doline je čezmejno povezovanje deležnikov s skupnimi projekti v podporo skupnemu razvoju.
Stroka je enotna, da je potrebno vzpodbuditi razvoj potencialov in zmogljivosti vodikovih tehnologij v regiji, vzpostavljati celotno vrednostno verigo – od proizvodnje do uporabe vodika, pritegniti tuje naložbe ter doprinesti k zeleni tehnološki prepoznavnosti deležnic, to je Slovenije, Hrvaške ter severovzhodne italijanske regije Furlanije – Julijske krajine. Vodikova dolina bo preko investicij in povezovanja projektov, ki temeljijo na zelenem vodiku, pospešila energetsko tranzicijo v regiji, omogočila nove tehnološko-razvojne priložnosti, okrepila čezmejno tehnološko in gospodarsko sodelovanje ter ustvarila nova delovna mesta. Sodelujoči partnerji vidijo v projektu različne priložnosti za razogljičenje. Salonit Anhovo si na primer poleg vzpostavitve centra vodikovih tehnologij s polnilnico vodika za vozila na vodik prizadeva razogljičiti tudi proizvodni proces in transport. Medtem ko tržaško pristanišče želi razogljičiti logistiko. Energetske družbe vidijo priložnosti za proizvodnjo zelenega vodika, vzporedno pa se bodo v regiji iskale rešitve in priložnosti za ogljično nevtralno prihodnost. Enake ambicije imajo tudi na Hrvaškem, kjer so že v fazi sprejemanja državne vodikove strategije.
Z namenom vzpostavitve prve čezmejne vodikove doline med Slovenijo, Hrvaško in Italijo sta FCH-JU, ki je že financiral nekatere podobne projekte, in družba ECUBES lani novembra 2021 v Novi Gorici organizirala mednarodno konferenco Vodikov ekosistem Severnega Jadrana. Na konferenci so predstavniki EK, FCH-JU, državni sekretar Ministrstva za infrastrukturo Blaž Košorok, državni sekretar hrvaškega ministrstva za gospodarstvo in energijo Ivo Milatić ter minister italijanske pokrajine Furlanije – Julijske krajine Sebastiano Callari na Trgu Evrope v Novi Gorici izrazili podporo pobudnikom projekta ter vzpodbudili sodelujoče k sodelovanju.
