3. slovenski dan brez zavržene hrane
Vsak izmed nas je del globalne težave zavržene hrane, zato moramo postati del rešitve, pravijo v Lidlu Slovenija. Skupaj s partnerji projekta, ki ozaveščajo javnost in izvajajo aktivnosti za zmanjševanje količin zavržene hrane, programom Ekošola, Ekologi brez meja, Zvezo prijateljev mladine Slovenija, podjetjem TAM-TAM, Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo s projektom LIFE IP CARE4CLIMATE, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Etri skupino z Mini tovarno so bili pobudniki odločitve Vlade Republike Slovenije, da so razglasili slovenski dan brez zavržene hrane. Tako bomo v Sloveniji vsako leto 24. aprila obeleževali slovenski dan brez zavržene hrane. Dan v ospredje postavlja preprečevanje izgub hrane in nastanka odpadne hrane.
»Skrb zbujajoči podatki so nas kot trgovca že pred leti spodbudili, da se področja najprej lotimo interno, obenem pa smo želeli prevzeti vlogo aktivnega družbeno odgovornega partnerja na to temo. Neizmerno nas veseli dejstvo, da je tudi država prepoznala pomembnost tega projekta in urejanja področja ter razglasila 24. april kot slovenski dan brez zavržene hrane,« je o slovenskem dnevu brez zavržene hrane povedala Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija.
Osrednje poslanstvo slovenskega dneva brez zavržene hrane je družine, posameznike, podjetja in druge ustanove tako v javni kot zasebni sferi povabiti k sodelovanju in zavezništvu za manj zavržene hrane, prvič pa je potekal pred tremi leti. Njegovi pobudniki so bili različna podjetja in organizacije, ki so se povezala v partnersko sodelovanje z misijo, da en dan v letu namenimo ozaveščanju javnosti, spodbujanju k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter izobraževanju o praktični uporabi neporabljenih prehrambnih izdelkov.
Največ zavržene hrane v gospodinjstvih
Kot kažejo podatki Statističnega urada RS je vsak Slovenec v letu 2021 zavrgel povprečno 68 kilogramov hrane. Največ zavržkov še vedno nastane v gospodinjstvih. Teh količin zavržene hrane se pogosto niti ne zavedamo, a po drugi strani pomenijo resno grožnjo za naše okolje. Ko se hrana zavrže, gredo v nič vsi viri, ki so bili uporabljeni za njeno pridelavo, vključno z vodo, zemljo, energijo, delom in kapitalom. Zavržena hrana lahko negativno vpliva tudi na varnost preskrbe s hrano in razpoložljivost hrane ter prispeva k povečanju stroškov hrane. Poleg tega odlaganje zavržene hrane na odlagališčih povzroča emisije toplogrednih plinov, kar prispeva k podnebnim spremembam.
| 2019 | 2020 | 2021 | |
| Nastala odpadna hrana – SKUPAJ (tone) | 140.804 | 143.570 | 143.254 |
| … nastala v proizvodnji hrane (vključno s primarno) (tone) | 12.118 | 10.850 | 13.499 |
| … nastala v distribuciji in trgovini z živili (tone) | 14.447 | 15.290 | 14.465 |
| … nastala v gostinstvu in strežbi hrane (tone) | 44.388 | 42.666 | 39.923 |
| … nastala v gospodinjstvih (tone) | 69.850 | 74.764 | 75.368 |
Količina odpadne hrane po izvoru v Sloveniji v letih 2019-2021 (ton/leto), vir: SURS. https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9865
Pri vplivu, ki ga ima zavržena hrana na okolje, pretresa dejstvo, da je kar 8-10 % svetovnih emisij toplogrednih plinov povezanih s hrano, ki se ne zaužije. Metan, močan toplogredni plin, ki ima 84-krat večjo moč segrevanja kot ogljikov dioksid, nastaja zlasti z gnitjem zavržene hrane na odlagališčih. Zato lahko zmanjšanje količine zavržene hrane prinese večplastne koristi za ljudi in planet – izboljšuje prehransko varnost, obravnava podnebne spremembe, prihrani denar ter zmanjšuje pritiske na tla, vodo, biotsko raznovrstnost in sisteme ravnanja z odpadki.
Ozaveščanje o hrani kot vrednoti
Ob letošnjem slovenskem dnevu brez zavržene hrane so v šolah in vrtcih v vseh regijah potekale številne aktivnosti, v okviru katerih so se otroci pogovarjali, razmišljali in ustvarjali na temo zavržene hrane. Etri skupina je pod pokroviteljstvom Lidla Slovenija v enoti Biotehniške fakultete na Rodici pri Domžalah lansirala nov inovativen koncept – predelovalni obrat Mini tovarna, ki odgovarja na potrebe predelave presežkov, ki nastajajo pri kmetih oziroma manjših pridelovalcih in omogoča predelavo manjših količin pridelkov. Vsi partnerji projekta so prepričani »da lahko z učinkovitim ukrepanjem prav vsak od nas naredi spremembo in pristopi k reševanju problematike zavržene hrane. S sodelovanjem v slovenskem dnevu brez zavržene hrane želimo širiti pomembno sporočilo, da je hrana vrednota in da moramo z njo tako tudi ravnati.«
Skupaj s TAM-TAM Inštitutom pa so v Lidlu Slovenija grafične oblikovalce povabili k zasnovi družbeno odgovornih plakatov, ki ozaveščajo o problematiki zavržene hrane in spodbujajo k pozitivnim spremembam. Na natečaj je prispelo 210 del, zmagovalke natečaja so postale Neja Zupan (Nismo za v smeti), Neja Pevec in Pia Zavodnik/Futura (Prava umetnost) ter Tina Križaj, Katarina Ferk in Vesna Žnidaršič/Futura (Ta hrana je za …). Njihovi plakati so od 14. aprila na ogled na plakatnih mestih TAM-TAM po vsej Sloveniji.
Skupna odgovornost
Zmanjšanje izgube in odpadkov hrane je skupna odgovornost, ki zahteva ukrepanje zainteresiranih strani na vseh ravneh: vlad, zasebnega sektorja, civilne družbe, razvojnih agencije, raziskovalnih in akademskih ustanov ter potrošnikov. Vsi imamo pomembno vlogo pri uresničevanju vizije sveta brez lakote in podhranjenosti, v katerem nihče ne bo zapostavljen. S spoštovanjem hrane, kupovanjem tistega, kar potrebujemo, in manjšim trošenjem lahko pokažemo sočutje do tistih, ki pogosto ostanejo brez nje. Vsak od nas si lahko prizadeva za boljšo prihodnost, pri čemer lahko s svojimi dejanji pokaže večjo odgovornost in zavest. Pridružite se lahko s podpisom zaveze, ki jo najdete na povezavi www.danbrezzavrzenehrane.si, kjer so na voljo tudi nasveti in recepti za čim manj zavržene hrane.
