| Embalaža v Pivovarni Union | | Barbara Černe | |
| Od osamosvojitve Slovenije je značilen predvsem nenehni upad povratne embalaže, kar je predvsem posledica sprememb navad potrošnika. Na slovenskem trgu je v povratni embalaži le še pivo, nekatera vina in mineralne vode. Čedalje manj ljudi vidi v izdelkih v povratni embalaži dodano vrednost oziroma izdelke, prijazne do okolja. Večini potrošnikov povratna embalaža še vedno predstavlja breme, navlako v hiši in povsem nepotrebno vračanje embalaže v trgovino, so si enotni Matej Stražiščar, Katarina Žužek in Sebastjan Kopar iz Pivovarne Union. Poudarjajo tudi, da problem še dodatno otežujejo trgovci, ki jim povratna embalaža zavzema skladiščni prostor in zahteva dodatno delovno silo, s čimer nastajajo nepotrebni stroški. | |
Navade potrošnikov se iz dneva v dan spreminjajo, na spremembe, zlasti v proizvodnji pijač, pa opozarjajo tudi nekatere uredbe, raziskave. Vse to vpliva tudi na uporabo embalažnih materialov in embalaže. Katere embalaže v Pivovarni uporabljate največ?
Država sicer izraža zahteve po ločenem zbiranju odpadkov v gospodinjstvih in drugje, a se očitno ne zaveda, da se odpadek generira že ob izbiri izdelka v trgovini. Proizvajalci se zato trudimo po svoje. Ker ni jasne državne politike, v kateri med drugim manjkajo ukrepi omejevanja odpadkov na izvoru, imamo velike težave pri odločitvah o tem, ali postaviti linije za povratno oziroma za nepovratno embalažo. Država se ne zaveda, da se morajo tovrstne investicije načrtovati tudi do deset let vnaprej in da zahtevajo ogromen finančni vložek, zakonodaja pa se spreminja od danes do jutri. Potem je uporaba materialov med drugim odvisna tudi od lastnosti proizvoda, ki ga polnimo. Tu mislimo predvsem na izdelke, ki so občutljivi na mikrobiološki kvar (na primer sokovi), na svetlobo (pivo) in dotok kisika iz okolja. PET plastenka na primer prepušča svetlobo in pline, zato pivo v plastenki zelo hitro oksidira in ima krajši rok trajanja. Zaradi tega se proizvajalci v okviru obstoječega nabora izdelkov in embalažnih materialov trudimo racionalno znižati težo embalažnega materiala na način, da ni ogrožena kakovost izdelka in da niso prizadete transportne lastnosti embalaže. V Pivovarni Union je po teži največ nepovratne embalaže steklene, PET embalaže in pločevine, po volumnu pa je največ povratne steklene oziroma embalaže v sodih, ki je tudi največ prodamo. V strukturnem deležu Pivovarne Union je največ pollitrske “long neck” (embalaže s podaljšanim vratom) nepovratne embalaže.
Kakšni pa so trendi v svetu?
Svetovni trendi sledijo predvsem zniževanju teže embalaže po že opisanih zakonitostih, odločitev o tem, ali vpeljati povratno ali nepovratno embalažo, pa v glavnem usmerja državna politika. Potrošnik se v vsakem primeru obnaša enako. V kolikor ni zadostne finančne spodbude, potrošnik raje posega po nepovratni embalaži. Delež okoljsko zavednih potrošnikov je sicer relativno majhen, vendar upamo, da bo začel v prihodnje naraščati.
Okoljska ustreznost izdelkov je v svetu v ospredju, kako pa je s tem v Pivovarni Union?
Okoljsko bolj primeren ali trajnosten izdelek naj bi bil tisti, za katerega je bilo v proizvodnji porabljenih manj neobnovljivih virov energije, elektrike, vode, surovin in pomožnih materialov. Toda vrsta in količina porabljene embalaže sta le kamenček v mozaiku okoljske primernosti nekega izdelka. V Pivovarni stremimo k okoljsko primernemu trendu nakupa, to je nakupu izdelkov domače proizvodnje, po primerni ceni, v povratni embalaži in ob okoljsko ustreznem obnašanju prebivalcev, to je takih, ki ločeno zbirajo nepovratno embalažo oziroma upoštevajo že veljavno zakonodajo.
Reciklirane materiale bodo uvajali postopoma
Je v vaši panogi pomembno optimiranje embalaže zaradi mikrobiološke varnosti?
Mikrobiološka varnost in varstvo potrošnika sta že z vidika kemijske varnosti prvo in najpomembnejše vprašanje ob vsaki tehnološki spremembi oziroma ob uvajanju novih proizvodov. V Pivovarni Union imamo za zagotavljanje varstva potrošnika že uveden sistem HACCP in certificirane standarde NSF in IFS, sistem kakovosti po ISO 9001 in varstvo okolja po ISO 14001. Z vzpostavitvijo tovrstnih mehanizmov sistematično preverjamo, ali v zadostni meri zagotavljamo varstvo potrošnika in ohranjamo kakovost na lastni, zahtevani ravni.
Kdo so dobavitelji embalažnih materialov oziroma embalaže, za kakšno sokreatorstvo se odločate? Ali so dobavitelji pretežno z domačega trga?
Glede na širino asortimana sodelujemo tako z domačimi kot s tujimi dobavitelji. Kovino na primer v celoti dobavljamo iz tujine, ker Slovenija nima nobenega proizvajalca pločevink, PET v 60 do 70 odstotkih dobavimo z domačega trga, steklo prav tako v celoti iz tujine. S posameznimi dobavitelji embalažnih materialov skupaj določimo dimenzijo, težo, fizikalno-kemijske lastnosti embalažnih materialov, higienske zahteve oziroma ustrezne standarde kakovosti. Dobavitelj jih potrdi, mi pa jih s postopki vhodne kontrole preverjamo. V primeru, da obstoječi ali novi potencialni dobavitelj ponudi optimalnejšo rešitev, jo tehnološko in v vseh ostalih pogledih preverimo in v primeru potrditve predlagani embalažni material vpeljemo v redno proizvodnjo.
Kje vidite največ potenciala in možnosti za izboljšave embalaže?
Potem ko že uporabljamo reciklirano steklo in pločevinke, razmišljamo še o postopni uvedbi PET reciklabilne embalaže. Zaradi tehnoloških omejitev in v prid zaščiti potrošnika bomo reciklirane materiale uvajali postopno in jih ob tem tudi skrbno nadzirali. Izboljšave na embalaži, ki so in bodo tudi v prihodnje pogojene s ceno končnega izdelka, so možne še na področju gramature embalaže, v uporabi drugačnih vrst papirja in še večji uporabi reciklabilnih materialov.
Potrošniki smo pogosto nezadovolji z nefunkcionalnostjo posameznih delov embalaže. Se potrošniki pritožujejo ali bolj hvalijo vaše embalažne rešitve?
Vedno bodo zadovoljni in nezadovoljni potrošniki. Slednji običajno težijo k idealom, ki so marsikdaj nerealni, a so za nas, ki se ukvarjamo z všečnostjo in funkcionalnostjo izdelka za končnega uporabnika, lahko tudi velik izziv. Potrošniki so v glavnem zadovoljni z našimi idejnimi rešitvami, tudi ko gre za menjavo embalaže oziroma redizajn. Se pa v izogib težavam na trgu zaščitimo s predhodnimi raziskavami trga. Če do reklamacij pride, jih obravnavamo sproti.
Ekodizajn ni samo moda
Kaj pa dizajn? Kateri kriteriji so v ospredju, ko izbirate in oblikujete dizajn embalaže pri novih izdelkih? Kateri elementi igrajo ključno vlogo? Na katere funkcije prodajne embalaže ste najbolj pozorni?
Zagotovo na funkcionalnost, na komunikacijo izdelka s kupcem in okoljsko primernost izdelka, na ekodizajn. Slednji v prvi vrsti pomeni omejevanje odpadkov na izvoru. Ko govorimo o nepovratni embalaži, lahko optimiziramo le še težo embalaže, in sicer do te mere, da zagotovimo varnost za potrošnika in proizvod. Od tod naprej govorimo o odločitvi kupca, za kakšno vrsto embalažnega materiala se bo odločil in ali bo z (doma) nastalimi odpadki ustrezno ravnal.
V državi smo dosegli vsaj to, da lahko vso embalažo, ki je zbrana ločeno in pravilno, tudi ustrezno predelamo.
Ali ideje za oblikovanje embalaže prihajajo “iz hiše” ali prepuščate oblikovanje dizajna zunanjim oblikovalskim agencijam?
Ideje prihajajo iz hiše in tudi od zunanjih agencij. Osnovna izhodišča pripravimo sami, na podlagi najboljše nadgradnje naše ideje pa v nadaljevanju izberemo agencijo, s katero bomo sodelovali.
Kako je z ekonomičnostjo embalaže? Kolikšen delež stroška predstavlja embalaža v ceni izdelka?
O ekonomičnosti embalaže lahko govorimo le pri povratni embalaži, na primer sodih. Embalaža sicer predstavlja velik delež stroška v ceni izdelka. O konkretnih številkah ne morem govoriti, se pa zagotovo strošek v primeru vračljive embalaže zaradi vračanja zmanjšuje. Večji problem so vode, ker je strošek embalaže večji od cene vode.
Kakšni so načrti oziroma kakšne novosti načrtujete na področju embalaže in lastnih blagovnih znamk?
Celotno linijo na pivu smo spremenili leta 2008. Obstoječi vračljivi in najbolj prodajani steklenici smo zamenjali barvo in obliko in prešli na steklenico z daljšim vratom (long neck steklenico), vračljivi steklenici 0,33 pa smo zamenjali barvo. Vse imamo sedaj v zeleni steklenici, razen starega (0,66-litrskega) programa. V letošnjem letu smo preoblikovali kar nekaj blagovnih znamk, razvili nekaj novih okusov in ponudili tudi novo podobo izdelkoma Union Radler in Sola Ledeni čaj. Nove blagovne znamke v novih embalažah bomo razvijali tudi v prihodnje. To sicer počnemo ves čas, realizacije pa je zaradi s tem povezanih stroškov nekoliko manj.
Katera država ima po vaše najbolje urejen proces vračanja embalaže?
Zelo urejene razmere imata Nemčija in Avstrija, proces vračanja embalaže pa je primerljivo urejen tudi v skandinavskih državah. Razlike so v glavnem odvisne od tega, kdaj se je posamezna država odločila za takšen koncept in začela izvajati neko državno politiko. Proces vračanja embalaže je tek na dolge proge in z uvajanjem je treba začeti že zgodaj, z učenjem otrok v osnovni šoli. Več generacij otrok bomo izučili in okoljsko ozavestili, boljše rezultate bomo imeli.
Koliko ste zeleno podjetje?
V Pivovarni Union izvajamo vrsto aktivnosti, da se lahko deklariramo kot zeleno podjetje. Kot okoljsko zavedno podjetje smo v zadnjih letih ogromno naredili na rethink in reduce. Tu mislimo na 7 tisoč ton manj nepovratne embalaže ob postopkih optimizacije embalažnih materialov v zadnjih petih letih ob enakem obsegu prodanih pijač. Recycle, ki ga že imamo v primerih steklene in kovinske embalaže, bomo uvajali tudi v primeru PET embalaže. V primeru povratne embalaže imamo praktično že od ustanovitve Pivovarne (to je od leta 1864) uveden return (pri sodih in steklenicah) in iščemo primerne rešitve tudi za nekatere oblike nepovratne embalaže. Ko govorimo o residual, imamo prav tako od uvedbe steklene embalaže uvedeno ločeno zbiranje steklovine. Za ostale materiale smo že leta 2000 uvedli ločeno zbiranje odpadne embalaže in drugih materialov na mestu nastanka, s čimer smo zmanjšali količino odpadkov, ki končajo na deponiji, za okoli 80 odstotkov.
Katera embalaža je med potrošniki najbolj priljubljena in katera vodi? Zakaj?
V trgovini na drobno so pri pivu najbolj priljubljena pollitrska pločevinka in promocijska pakiranja, pri brezalkoholnih pijačah pa vodi 1,5-litrska PET plastenka. V gostinstvu je pri pivu najbolj priljubljena pollitrska steklenica, pri brezalkoholnih pijačah in vodah pa pollitrska plastenka ali steklenička.
