| Okoljski menedžment v občini | | Tanja Pangerl | |
| Kje lahko danes v naravnem okolju še vidimo rjavega medveda, sivega volka in risa? Se mu približamo in celo opazujemo njegovo premikanje, prehranjevanje? Na Kočevskem! Ki je z več kot 80 % gozdne površine eno najbolj gozdnatih območij v Evropi. V Kočevju v okviru svoje zelene turistične ponudbe razvijajo tudi programe sledenja in opazovanja divjih živali v njihovem naravnem okolju. Čeprav je eden velikih gospodarskih potencialov Kočevskega les, Kočevje postaja tudi središče robotike. Kot pravi župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, so zaradi potreb gospodarstva po novih tehničnih strojnih kadrih ponovno vzpostavili izobraževalni program za strojnega tehnika. Da bi pripomogli h gospodarskemu razvoju, z različnimi spodbudami in olajšavami ustvarjajo privlačno okolje za nove investicije. | |
Leta 2018 ste prejeli nagrado Zlati kamen za najbolj prodorno občino leta. V obrazložitvi je zapisano, da Kočevje najbolj spominja na stari mit o feniksu, čudovitem ptiču, ki se dvigne iz pogorišča. Izstopajo predvsem dobre prakse in inovativni prijemi. S kakšnimi pristopi in praksami vam je uspel razvojni preobrat? Kaj je vizija vašega mesta?
Vizija našega mesta oziroma občine je postati upravno, kulturno, izobraževalno, predvsem pa gospodarsko središče južne Slovenije. Ta cilj želimo doseči z različnimi ukrepi. Na področju razvoja kulture in turizma sistematično vlagamo v razvoj novih programov in produktov, predvsem pa v potrebno infrastrukturo. Ustvarjamo gospodarstvu prijazno okolje z neposrednimi spodbudami, kot so razpisi za nepovratna sredstva, davčne razbremenitve gospodarstva v obliki oprostitve komunalnih prispevkov in nižje obračunavanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. A tudi s posrednimi spodbudami, ki jih predstavlja debirokratizacija postopkov in prilagodljiv način obravnave vsakega investitorja posebej. Gre za administrativno pomoč pri pridobivanju vseh potrebnih prostorskih aktov in dovoljenj. Vstop gospodarstva v občino spodbujamo na področju izobraževanja. Lep primer je t. i. robotkanje v osnovnih šolah. Zagotavlja tudi sredstva za štipendiranje.
Potemtakem ni naključje, da ste v občini sprejeli Celostno prometno strategijo, ki izpostavlja trajnostno mobilnost, v kateri so v ospredju ljudje. Eden od strateških ciljev v strategiji je vzpostavljanje živahne občine po meri ljudi. Kako se odzivajo prebivalci?
Vsi ukrepi so najprej usklajeni s prebivalci naše občine. Gre torej za neposredno participacijo pri oblikovanju ukrepov. Konkretno tudi pri odstranjevanju arhitektonskih ovir za invalide, izvajanju ukrepov za slepe in slabovidne v prometu. Mislim na umeščanje taktilnih oznak na tleh. Prav tako pri gradnji kolesarskih poti oziroma infrastrukture, pločnikov, nadgradnji prehodov za pešce, gradnji novih avtobusnih postajališč in pri omejevanju prometa v centru mesta. Ker gre pri ukrepih za participacijo prebivalcev, nimamo težav z njihovo izvedbo. V aprilu smo vzpostavili javni sistem izposoje koles, ki je bil pri ljudeh, predvsem mlajših, izjemno dobro sprejet. V prihodnjem letu začnemo še z gradnjo novih kolesarskih in pešpoti v mestu. Za starostnike pa smo v lanskem letu skupaj z Zavodom Sopotniki omogočili brezplačne prevoze in odziv je bil odličen. Ne moremo pa mimo težko pričakovanega potniškega vlaka, ki se k nam vrača v naslednjem letu.
Ta povezava je za gospodarstvo nujna, saj je v začetku aprila japonska Yaskawa v Kočevju odprla novo tovarno industrijskih robotov in evropski center za razvoj robotike. Bo to razvojni razcvet občine?
Podjetje Yaskawa zaradi inovativnih tehnologij neposredno ustvarja nova delovna mesta, ki se nanašajo na oblikovanje oskrbovalne verige proizvodnje. Njihova izkušnja temelji na razmerju 1:2, torej eno delovno mesto Yaskawe ustvari dve dodatni delovni mesti dobaviteljev. Prinašajo tudi druge sinergijske učinke, ki se nanašajo na spodbujanje investicij drugih poslovnih subjektov, ki želijo sebi zagotoviti atraktivnost za privabljanje delovne sile ter slediti investicijskemu valu v naši občini.
Kako je s strokovnim kadrom za visoke tehnologije?
Zagotavljanje potrebne delovne sile rešujemo na tri načine. Z iskanjem delavcev med trenutno nezaposlenimi, privabljanjem delavcev iz drugih regij in izobraževanjem mladih. Za to smo pridobili tudi izobraževalni program strojni tehnik, po 17 letih, s principom odprtega kurikuluma, kar pomeni, da do 20 % učnih vsebin zagotavlja delodajalec. Velik bazen sicer predstavljajo tisti, ki se danes dnevno vozijo v Ljubljano. Teh je okrog 1.300 dnevno.
Stanovanja so?
Gradijo se nova stanovanja za tiste, ki bodo poleg zaposlitve na našem območju našli tudi novo bivanjsko okolje. Občina Kočevje hkrati razpolaga z več kot 100 gradbenimi parcelami za individualne gradnje. Komunalna infrastruktura občine pa omogoča rast prebivalstva za več kot dvakrat, kar omogoča dodatno priseljevanje 10.000 oseb.
Ali se morda pripravljate na izračun ekološkega odtisa občine?
Občina Kočevje kot članica mednarodnega projekta Local4Green zavestno znižuje ogljični odtis. Bo tudi prva v Sloveniji, kjer bodo vsi javni objekti ogrevani izključno z obnovljivimi viri iz lesne biomase.
Torej je les velik potencial za lesno gospodarstvo. Že dolgo je znano, da manjka podjetij s finalnimi izdelki z dodano vrednostjo. Kako spodbujate razvoj lesno-predelovalne panoge?
Da bi spodbudili gozdno lesno verigo, katere cilj je ustvarjanje produktov z dodano vrednostjo, smo ustanovili podjetje Kočevski les. Uspešno gospodari s 4.000 hektari gozdov v lasti Občine Kočevje. Podjetje zagotavlja zadostne količine lesne mase za veliko število subjektov na področju lesne panoge. Na ta način neposredno spodbuja vlaganje v finalizacijo lesnih produktov. Posredno je zagotovilo že 28 delovnih mest v gozdno-lesni verigi. Prav letos pa se bo po petdesetih letih na Kočevskem spet odprlo podjetje, ki bo pomembno izboljšalo dodano vrednost na področju lesne predelave. Gre za podjetje Koles, ki se ukvarja z lesnimi lepljenci.
Les prevladuje tudi med energenti za ogrevanje stanovanjskih stavb v občini Kočevje. Kakšna je oskrbovalna veriga z biomaso za ogrevanje in za kakšne sisteme ogrevanja gre?
Kočevje se ogreva z daljinskim sistemom na lesno biomaso. Energent zagotavlja podjetje Kočevski les. Tako zagotavljamo stabilnost in cenovno ugodnost za vse občane v občini ter zmanjšujemo ogljični odtis.
A za to morajo prebivalci pravilno kuriti, saj emisije iz kurilnih naprav onesnažujejo zrak?
Občina Kočevje je izvedla veliko ukrepov za zmanjšanje porabe energije. Vsi objekti v sistemu izobraževanja so danes energetsko sanirani in pod budnim očesom našega energetskega menedžerja. Hkrati vlagamo v nadgradnjo mreže daljinskega ogrevanja. Za individualna kurišča na trda goriva pa pripravljamo odlok za neposredne in nepovratne spodbude tistim, ki bodo investirali v bolj učinkovite in predvsem okolju bolj prijazne ogrevalne naprave.
Kot potencialni vir za energetsko izkoriščanje v Lokalnem energetskem konceptu Občine Kočevje navajate tudi frakcije komunalnih odpadkov z visoko kurilno vrednostjo, kot so odpadki iz mehansko-biološke obdelave odpadkov, blato iz čistilne naprave, izrabljene avtomobilske gume, tekstil in kosovni odpadki, odpadni les ter nevarni odpadki. Za proučitev možnosti ste izvedli tudi ekonomsko-tehnično analizo. Kaj je pokazala analiza in za kakšno tehnološko rešitev si boste prizadevali?
Na tem področju razmišljamo o uporabi plazmatskega sežiga odpadkov. Vendar je tehnologija trenutno cenovno še nedosegljiva za našo lokalno skupnost. Druge vrste termičnih objektov pa zaenkrat še ne razpolagajo z ekološko nevtralnimi izpusti, ki so za nas izhodišče. Kakršnakoli tehnologija, ki bi omogočala termično obdelavo, je za nas sprejemljiva le, če nima okoljsko obremenjevalnih učinkov, saj smo na turističnem področju zelena destinacija. Smo tudi del Nature 2000 in odgovorno ravnamo z okoljem, v katerem živimo. Zato smo tudi zaprli deponijo odpadkov, ki smo jo imeli v naši občini.
Turizem je torej velika priložnost za Kočevje. Neokrnjena narava z gozdovi in vodami je vaš velik adut za razvoj naravnega turizma, ki ste ga opredelili tudi v sprejeti strategiji turizma. S katerimi konkretnimi koraki ga dosegate in kako pri tem sledite smernicam trajnostnega turizma?
Kočevsko je eno najbolj gozdnatih območij ne samo v Sloveniji, ampak celo v Evropi, saj več kot 80 % površine naše destinacije prekrivajo gozdovi. Zaradi preudarnega in načrtnega gospodarjenja v preteklosti so Kočevski gozdovi zelo ohranjeni. Imamo kar šest ostankov pragozdov, največji med njimi, pragozd Krokar, je bil v letu 2017 vpisan na seznam naravne dediščine UNESCO. Naravne danosti želimo obiskovalcem ponuditi v obliki različnih turističnih programov. Sledimo odgovornim in trajnostnim praksam. Naj omenim številne možnosti pohodništva in kolesarjenja. Glede na to, da je Kočevsko zibelka odgovornega sobivanja z divjimi živalmi in je eno redkih območij v Evropi, kjer lahko v naravnem okolju še vedno najdemo vse tri velike zveri, rjavega medveda, sivega volka in risa, trenutno razvijamo tudi programe sledenja in opazovanja divjih živali v njihovem naravnem okolju. Vse programe razvijamo v skladu s »Smernicami za razvoj trajnostnih turističnih produktov« in »Smernicami za odgovorno ravnanje: nepotrošna raba rjavih medvedov v turizmu« ter v sodelovanju z Zavodom za gozdove, Biotehniško fakulteto in Zavodom tovarna trajnostnega turizma. Da ne bi o trajnostno naravnanem razvoju samo govorili, smo leta 2017 pristopili v Zeleno shemo slovenskega turizma in pridobili naziv Slovenia Green Destination Bronze. V letu 2018 sta se k trajnostnemu delovanju zavezala tudi oba nastanitvena objekta, ki ju je postavila Občina Kočevje in sta v upravljanju Zavoda Kočevsko. Pridobila sta mednarodno priznana okoljska znaka Travelife Gold in ECO Camping ter s tem naziv Slovenia Green Accomodation. Nova turistična infrastruktura in atraktivna ponudba, kjer ne smemo pozabiti še Bunkerja Škrilj in pohoda po medvedovih stopinjah, se kaže tudi v rasti gostov. Iz Slovenije in tujine.
Ali res lahko ljubitelji koles prekolesarijo celotno Kočevsko?
Drži. Našo destinacijo je možno »po dolgem in počez« tudi prekolesariti, saj imamo številne gozdne ceste in poti. Za vse kolesarje bolj željne adrenalina so na voljo tudi številni »traili« v MTB Trail Centru Kočevje.
V februarju se je končal projekt Ohranjanje območij Natura 2000 Kočevsko, LIFE Kočevsko. O upravljanju območij Natura 2000 in njihovih možnostih za turistični in gospodarski razvoj so različna mnenja. Nekateri govorijo o omejitvah. Kakšni so rezultati projekta in ekonomske koristi?
Glavni cilj projekta je bil ohranjanje narave. Vendar ima številne pozitivne koristi, gospodarske in družbene. Ohranjena narava privablja obiskovalce, kar pomeni dodaten razvoj turizma, izletništva, pedagoškega dela in prispeva k trajnostnemu kmetijstvu. Ustvarja nova delovna mesta. V času projekta se je ustvarilo 43 neposrednih zaposlitev, posredno je projekt ustvaril še 12 dodatnih delovnih mest. V sklopu projekta LIFE Kočevsko smo v Kočevski Reki neposredno financirali izgradnjo turistične infrastrukture. Kot informacijska točka je bila opremljena Orlova soba. Z didaktičnimi pripomočki smo opremili Orlovo učno pot, zgradili tri nove opazovalnice, ki obiskovalcem omogočajo doživeto opazovanje narave ter uredili dostope do njih. Eden izmed ciljev projekta je bil tudi preoblikovati negativno paradigmo o Naturi in povečati ozaveščenost splošne javnosti o potencialnih socio-ekonomskih koristi, ki jih območja Natura 2000 lahko ponudijo lokalnim skupnostim. Vsekakor smo s projektom uspeli spremeniti odnos javnosti do varstva narave.
