| Inovacije za trajnostno rast | | |
| Evropska komisija je sprejela strategijo za preusmeritev evropskega gospodarstva k večji in bolj trajnostni uporabi obnovljivih virov. Ker se bo svetovno prebivalstvo do leta 2050 približalo 9 milijardam in so naravni viri že skoraj povsem izčrpani, potrebuje Evropa obnovljive biološke vire za zagotavljanje oskrbe z varno in zdravo hrano in krmo, materiali, energijo ter drugimi proizvodi. | |
V strategiji in akcijskem načrtu Komisije z naslovom »Inovacije za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo« je opisan celovit, medsektorski in meddisciplinaren pristop. Cilj je bolj inovativno gospodarstvo z manj emisijami, ki bi zadostilo potrebam po trajnostnem kmetijstvu in ribištvu, varnosti hrane in trajnostni uporabi obnovljivih bioloških virov za industrijske namene. Hkrati bi zagotavljalo biotsko raznovrstnost in varstvo okolja. Načrt se osredotoča na tri ključne vidike: razvoj novih tehnologij in procesov za biogospodarstvo, razvoj trgov in povečanje konkurenčnosti v sektorjih biogospodarstva ter spodbujanje tesnejšega sodelovanja med oblikovalci politike in zainteresiranimi stranmi.
»Evropa mora preiti h gospodarstvu, ki ne bo odvisno od fosilnih goriv. Večja uporaba obnovljivih virov ni več samo možnost, ampak postaja nujnost. Pospeševati moramo prehod iz družbe, ki temelji na fosilnih gorivih, v družbo, ki temelji na bioproizvodih, pri čemer so glavne gonilne sile raziskave in inovacije. To bo koristilo našemu okolju, zanesljivosti oskrbe s hrano in energijo ter konkurenčnosti Evrope za prihodnost,« je povedala komisarka za raziskave, inovacije in znanost, Máire Geoghegan-Quinn.
Bioodpadki z ogromnim potencialom
Izraz biogospodarstvo pomeni gospodarstvo, ki kot surovine za hrano in krmo v industrijski proizvodnji in pri proizvodnji energije uporablja biološke vire s kopnega in iz morja ter odpadke. Zajema tudi uporabo bioprocesov za trajnostne industrijske panoge. Bioodpadki imajo na primer ogromen potencial, saj se lahko uporabijo kot alternativa kemičnim gnojilom ali se pretvorijo v bioenergijo, z njimi se lahko izpolnita 2 odstotka cilja EU na področju obnovljive energije.
Biogospodarstvo EU ustvari že skoraj 2 bilijona evrov prometa in zaposluje več kot 22 milijonov ljudi, kar predstavlja 9 odstotkov celotnega zaposlovanja v EU. Vključuje kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo, prehrano, proizvodnjo celuloze in papirja ter dele kemične, biotehnološke in energetske industrije. Vsak evro, ki se investira v raziskave in inovacije na področju biogospodarstva, financirane s strani EU, naj bi do leta 2025 prinesel 10 evrov dodane vrednosti v sektorjih biogospodarstva.
Strategija temelji na treh glavnih stebrih:
1) Investicije v raziskave, inovacije in spretnosti za biogospodarstvo. To bi moralo vključevati sredstva EU, nacionalna sredstva, zasebne investicije in povečanje sinergij z drugimi pobudami politike.
2) Razvoj trgov in povečanje konkurenčnosti v sektorjih biogospodarstva s trajnostno intenzifikacijo primarne proizvodnje, pretvorbo tokov odpadkov v proizvode z dodano vrednostjo ter vzajemnimi učnimi mehanizmi za izboljšano učinkovitost proizvodnje in virov. Odstranjevanje živilskih odpadkov na primer evropskega davkoplačevalca stane med 55 in 90 evri na tono ter proizvede 170 milijonov ton CO. Te odpadke bi bilo mogoče pretvoriti v bioenergijo ali druge bioproizvode ter tako ustvariti delovna mesta in povečati rast.
3) Okrepljeno usklajevanje politik in vključevanje zainteresiranih strani z oblikovanjem odbora za biogospodarstvo, vzpostavitvijo biogospodarskega observatorija in organizacijo rednih konferenc zainteresiranih strani.
Nekateri že izvajajo strategije za biogospodarstvo
Strategija skuša oblikovati sinergije in komplementarnost z drugimi področji politike, instrumenti in viri financiranja, ki se nanašajo na iste cilje, kot so kohezijski skladi, skupna kmetijska in ribiška politika (SKP in SRP), celostna pomorska politika (CPP) ter politike za okolje, industrijo, zaposlovanje, energijo in zdravje.
Države članice EU, med katere spadajo Danska, Finska, Nemčija, Irska in Nizozemska, že izvajajo strategije o biogospodarstvu. Na mednarodnem prizorišču že imajo ali načrtujejo svoje lastne ambiciozne strategije tudi Kanada, Kitajska, Južna Afrika in Združene države Amerike.
Predlog Komisije je eden od operativnih predlogov v okviru dveh osrednjih pobud strategije EU 2020 (Unija inovacij in Evropa, gospodarna z viri). Potreba po povečanju javnega financiranja za raziskave in inovacije na področju biogospodarstva je bila poudarjena v okviru prihodnjega raziskovalnega programa Komisije Obzorje 2020. Za izziv »Varna hrana, trajnostno kmetijstvo, morsko in pomorsko raziskovanje ter biogospodarstvo« so bila predlagana sredstva v višini 4,7 milijarde evrov, z dodatnimi sredstvi na drugih področjih Obzorja 2020.
Vir: Evropska komisija, 2012.
