| Humanitarni zbiratelj zamaškov | | |
| Doslej je zbral že več kot 40 ton plastičnih zamaškov. Ptujskega dobrotnika Ignaca Habjaniča kličejo gospod Zamašek, a ga to ne moti. Od leta 2011 povsod po Ptuju zbira zamaške, nato jih Slovenska vojska odpelje v reciklažo v Žerjav, z denarjem pa pomaga ljudem v stiski po Sloveniji, ne samo na ožjem območju. Zdaj mu pomaga predvsem žena, rad pa bi, da se mu pridruži kdo od mlajših, če bo moral odnehati zaradi zdravja. A za gospoda Zamaška zamaški niso le odpadek. Raznobarvne plastične zamaške je uporabil tudi kot material za izdelavo zastav vseh članic EU in jih razstavil. Podobno želi z zamaški, na katerih so logotipi. In zakaj je sploh začel? | |
Zakaj ste se odločili za zbiranje zamaškov in kaj je bilo na poti do več kot 40 ton zbranih zamaškov največji izziv, najbolj zanimivo in najlepše?
Predvsem je zaslužna za zbiranje zamaškov nečakova hčerka Anja. Ko je obiskovala vrtec, kjer so zbirali zamaške, so otroci tekmovali, kdo jih bo prinesel več. Anja je želela biti med najboljšimi. Tako sem na zabojnike za odpadno embalažo z dovoljenjem Javnih služb Ptuj, ki odvažajo odpadke, namestil plastične posode z napisom PLASTIČNI ZAMAŠKI. Tako so lahko občani odvili zamašek s plastenke, preden so jo odvrgli v zabojnik. Anji se je zadeva zdela zelo zanimiva, ko sva občasno praznila posode, vendar je bila zanjo tudi ta količina premajhna. Tako sem obiskal vse lokale v bližnji okolici, se predstavil, kdo sem in kaj želim-delam. V večini so prisluhnili moji želji in prošnji, tako da enkrat na mesec obiščem lokale in odnesem zbrane zamaške v skladišče.
Kdo vam pomaga zbirati zamaške?
Vrtci, šole, različna društva in ustanove, pa tudi kar nekaj posameznikov pridno pomaga. Zamaške sem dobil tudi že iz tujine. Prvo leto, 2011, se je tako nabralo 210 kg, drugo leto 420 kg in tretje leto že dobrih 6000 kg. Težava se je pojavila, kje skladiščiti zamaške do odvoza. Z odvozom pomaga Slovenska vojska, saj njihov kamion sprejme preko 3000 kg. Prvi odvoz sem skladiščil pri sodelavcu v gospodarskem poslopju, kasneje sem dobil na uporabo s strani Slovenskih železnic prostor na ptujski tovorni postaji. Na začetku je na to moje poslanstvo marsikdo gledal nekoliko čudno. Vendar me sedaj ob zbrani količini gledajo nekoliko drugače. Pri zbiranju je bilo po mojem najbolj zanimivo, ko smo z učenci OŠ Ljudski vrt v času “krompirjevih počitnic” postavili temelje za projekt, ki je ugledal luč sveta ob letošnjem dnevu Evrope 9. maju. S sodelovanjem Ptujskih osnovnih šol sem postavil na ogled zastave držav Evropske unije iz raznobarvnih zamaškov.
Kje vse ste zbirali zamaške, kdo se vam je v akciji najbolj zavzeto pridružil?
Zamaške zbiram na širšem območju Ptuja, na celotnem Spodnjem Podravju vse do Središča ob Dravi. Na začetku je bila najbolj vneta mala Anja, ki pa me je pozneje pustila na cedilu, ker so se preselili v svojo hišo. Tudi kar nekaj šolskih obveznosti ima, obiskuje namreč peti razred devetletke. Je pa njeno vlogo v veliki meri prevzela moja žena, nečakinjina teta.
Komu dajete zamaške v predelavo in kaj storite z denarjem, ki ste ga zbrali z vašo okoljsko-humanitarno akcijo?
Zamaške Slovenska vojska odpelje v podjetje MPI-RECIKLAŽA d.o.o. v Žerjav Črna na Koroškem. Za 1.000 kg se dobi 260 evrov, kar ni ravno dosti. Denar se nakaže na žiro račun Rdečega križa. Ker počnem to humanitarno, oseba oziroma njeni svojci, ki so potrebni pomoči, črpajo denar na osnovi izdanih računov za določene zdravstvene pripomočke in terapije.
Koga ste z vašo dobronamernostjo najbolj razveselili?
Mislim, da so se moje akcije in donacije najbolj razveselili v Društvu za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož SONČEK. Pri akciji so sodelovali tudi člani MKP (Manager klub Ptuj), ki so pomagali pri nakladanju zamaškov in tudi sami donirali denarna sredstva za varovance društva. Izkupiček od zbranih zamaškov je šel v Ljubljano, Maribor, Destrnik in Stročjo vas. Mojo aktivnost je spoznalo neko humanitarno društvo iz Ljubljane in se povezalo z mano. Vendar je po mojem njihovo delovanje kar malo skrivnostno, saj razen imena, komu so namenjeni zamaški, nisem dobil ničesar drugega in sem z njimi prekinil sodelovanje. Sedaj sam navežem stik z obdarovancem oziroma njegovo družino.
Ali se da z raznobarvnimi zamaški narediti še kaj drugega, kot jih poslati v reciklažo?
Sam sem že pred časom naredil kar nekaj zelo uspešnih logotipov različnih podjetij, določenih blagovnih znamk in, kot sem omenil, zastave vseh članic EU iz zamaškov. Zastave so bile na ogled v prostorih Mercatorja na Ormoški cesti na Ptuju. Trenutno imam preko 2.000 zamaškov z različnimi logotipi. Upam, da jih bom lahko v prihodnosti prav tako postavil na ogled.
Kako vaše delo spremlja in podpira okolje? Vam je že kdo rekel, da se ukvarjate s čudnim poslom? Kaj načrtujete v prihodnje?
Na Ptuju so mi dali vzdevek gospod Zamašek, kar me prav nič ne moti. Na splošno pa je tako kot pri vseh stvareh. Nekdo te občuduje, za nekoga si malo čez les. Predvsem v današnjem času, kjer je vse naravnano tako, da se želi ob čim manj dela in vloženega truda pridobiti čim večji dobiček. Marsikomu je pač težko razumeti, da se nekdo razdaja z časom, energijo in sredstvi za nekoga, ki ga niti ne pozna in bo eventualno plačilo hvala ali pa še to ne. Pri tem opravilu se nabere kar precej prevoženih kilometrov. Tudi vreče za embaliranje nekaj stanejo, tako da bi bila še tako majhna donacija zelo zaželena in dobrodošla. Moram pa posebej poudariti, da brez razumevanja in pomoči soproge količina ne bi bila tako visoka. Bom pa to poslanstvo opravljal, dokler bom zdrav in dokler bom zmogel stroške, ki ob tem nastajajo. Akcija je tako lepo utečena, pregledna in tudi uspešna, da bi jo bilo kar škoda opustiti. Morda se mi bo pridružil kdo mlajši in bo akcijo nadaljeval, ko sam ne bom mogel več.
Kako reagirajo na vaše akcije mladi?
Bil sem povabljen v kar nekaj vrtcev in sem bil prav prijetno presenečen nad malimi državljani, kako razmišljajo s svojimi glavicami. Mislim, da bi se naši politiki lahko večkrat oglasili v kakšnem vrtcu. Njihova politična dejanja, to sem prepričan, bi bila precej drugačna, kot so sedaj.
