| Podnebni dosje – Gorenjski energetsko-podnebni načrt | | I. P. | |
| Pri pripravi regionalnega trajnostnega energetsko-podnebnega načrta, prvega v Sloveniji, so se osredotočili na promet, turizem in gozdarstvo, pojasnjuje Lidija Zeme, direktorica financ in računovodstva v podjetju BSC, Poslovno podpornem centru Kranj, ki je hkrati tudi regionalna razvojna agencija Gorenjske. Industrije v dokumentu niso zajeli, ker so pri sredstvih odvisni od uspešnosti na evropskih razpisih. V načrtu so med drugim zapisali, da želijo na Gorenjskem z ukrepi znižati emisije CO2 za 40 % glede na izhodiščno leto 2005. Podnebne spremembe, meni koordinatorica projekta, bodo najbolj vplivale na razvoj zimskega turizma. | |
Kako ste pristopili k pripravi trajnostnega energetsko-podnebnega načrta in kaj je pokazala analiza ranljivosti Gorenjske, če izpostavite trende podnebnih sprememb in težišča ranljivosti območja?
K pripravi TEPN smo pristopili že v letu 2016 v okviru projekta PEACE_Alps, projekta programa Alpine Space. Želeli smo opredeliti energetsko-podnebne ukrepe za občine na Gorenjskem, da bi do leta 2030 znižali emisije CO₂ za 40 % glede na izhodiščno leto 2005. K pripravi načrta v okviru Konvencije županov za podnebne spremembe in energijo je pristopilo vseh 18 gorenjskih občin. V začetku priprave je metodologija Konvencije županov predvidevala samo energetski načrt. Med pripravami načrta pa se je metodologija razširila še na podnebne spremembe, tako da smo dokument dopolnili tudi to problematiko. S to dopolnitvijo smo postali prvi v Sloveniji, ki smo pripravili tovrsten dokument za celotno regijo Gorenjske. TEPN vključuje tudi prikaz trendov podnebnih sprememb na Gorenjskem, pričakovane podnebne spremembe, z njimi povezana tveganja ter oceno ranljivosti in tveganj za sektorje promet, turizem in gozdarstvo.
So na teh področjih največja tveganja?
Za sektor prometa, to je cestni, železniški in letalski, so bili upoštevani vplivi izrednih padavinskih dogodkov, poplav, vročinskih valov, temperaturnih sprememb. Ocena ranljivosti je v povprečju pokazala stopnjo 3, kar pomeni zmerno ranljivost na lestvici vrednotenja potencialnih vplivov in sposobnosti prilagajanja. Za sektor turizma so bili upoštevani enaki podnebni vplivi. Ocena je pokazala več različnih stopenj ranljivosti, seveda v odvisnosti od geografske lege, od 1, majhen vpliv v nižinskih predelih, do 5, močan vpliv, v hribovitih in goratih območjih ter jezerih. Posledično to seveda pomeni veliko stopnjo prilaganja na območju z oceno 5. Podnebne spremembe pa bodo imele večji vpliv in bodo zato potrebne večje prilagoditve v zimskem turizmu. Za sektor gozdarstva je ocena ranljivosti pokazala večjo ranljivost na skupne učinke vplivov kot na učinke posameznega vpliva.
Med ključnimi izzivi je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Kako uspešno ste bili doslej pri energetski prenovi stavb v gorenjskih občinah in s katerimi ukrepi boste na tem področju zmanjšali emisije za 40 % do leta 2030 glede na izhodiščno leto 2005?
Analiziralo se je 219 javnih objektov. Glede na pogostost uporabe objektov, specifično porabo energije in stanje izolacije je prioritetna predvsem sanacija tistih objektov, ki imajo energijsko število med 100 in 500 kWh/m² ali pa se ogrevajo na fosilna goriva. V regiji je bilo v programskem obdobju 2007-2013 celostno energetsko saniranih 36 objektov. V programskem obdobju 2014-2020 se bo celovita sanacija izvedla vsaj še v 2 javnih objektih Mestne občine Kranj, 2 objektih občine Bohinj, enem objektu občine Tržič, občine Jesenice in občine Gorenja vas-Poljane. Število potencialnih objektov, ki ustrezajo navedenim kriterijem, je 66, saj se še vedno ogrevajo na ELKO. Poleg energetske sanacije občinskih zgradb in opreme so predvideni še drugi blažitveni ukrepi. Na primer: povečanje učinkovitosti daljinskega ogrevanja, uvedba SPTE, soproizvodnje toplote in elektrike, vgradnja toplotnih črpalk ter uvajanje hlajenja v sisteme daljinskega ogrevanja/hlajenja. V stanovanjskem sektorju so predvideni ukrepi energetske sanacije večstanovanjskih stavb in individualnih stanovanjskih stavb.
Celotna Gorenjska je prometno zelo obremenjena, kar vpliva na rast emisij, kakovost zraka in bivanja. Kakšne rešitve predlagate, saj promet poleg individualnih kurišč najbolj vpliva na podnebne spremembe?
V dokumentu smo predvideli blažitvene in prilagoditvene ukrepe. Za sektor prometa smo predlagali več prilagoditvenih ukrepov, ki bi na dolgi rok pozitivno vplivali na kakovost zraka in bivanja. Emisije v prometu bomo zmanjševali z večjo pretočnostjo, omejevanjem hitrosti in izločevanjem vozil z največjimi emisijami. Javni promet naj bi postal hrbtenica dnevnih migracij. Gre tudi za prilagoditev infrastrukture v predorih na gorskih območjih, za načrt upravljanja obiska zavarovanih območij in drugih turističnih območij v gorskem svetu, za optimizacijo sistema obveščanja in opozarjanja, za sistem potujočih pisarn, delo na vlaku, avtobusu, za uvedbo fleksibilnega delavnika in dela na domu, za uvedbo prilagojenega delavnika v času vročinskih valov in za rekonstrukcijo infrastrukture za boljšo prilagojenost na ekstremne vremenske dogodke. Pomembna je tudi podpora alternativnim pogonom v mobilnosti.
Katere ukrepe za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje boste sprejeli za gozdarstvo, turizem in industrijo, ki jo v sedanjem načrtu ne obravnavate posebej. Ali boste sprejeli načrt razogljičenja za posamezne sektorje?
Pri pripravi dokumenta smo se osredotočili na sektorje prometa, turizma in gozdarstva. Za sektor turizma smo predlagali nekaj prilagoditvenih ukrepov. Tako vključitev v Zeleno shemo slovenskega turizma, Slovenia Green, merjenje ogljičnega odtisa obiskovalcev, izravnavo ogljičnega odtisa, obveščanje in izobraževanje turističnega gospodarstva, priprava priporočil za prilagajanje na podnebne spremembe za turistična gospodarstva, kratke dobavne verige, upravljanje s turističnim obiskom ter osveščanje obiskovalcev. Industrije se v tem dokumentu nismo lotili, saj smo pri svojem delu omejeni s projektnimi sredstvi. V kolikor nam uspe prijava podobnega projekta na katerem izmed razpisov, bomo vsekakor dokument razširili tudi na ta področja.
V sektorju energetike je v Sloveniji predvideno povečanje deleža obnovljivih virov energije, zlasti sončne in vetrne. Načrti so pri hidroenergiji. Kaj je pokazala analiza o uporabi sončne energije v občinah gorenjske in kakšni so cilji?
Število razpršenih virov za proizvodnjo električne energije se je na Gorenjskem v obdobju 2011-2016 povečalo iz 292 na 523. Najbolj pogoste so sončne elektrarne, sledijo hidroelektrarne in nato soproizvodnja toplote in elektrike. Pri inštalirani moči so najbolj zastopane hidroelektrarne, ki so dosegle v letu 2016 cca 32 MW. Sončne elektrarne za okoli polovico manj inštalirane moči, torej okoli 20 MW. Dodatnih 10 MW pa prispeva soproizvodnja toplote in elektrike. Na področju sončne energije ima Gorenjske še velike potenciale in v zadnjem času se močno povečuje število individualnih sončnih elektrarn, saj so za to na voljo tudi subvencije.
Kako boste dopolnjevali energetsko-podnebni načrt Gorenjske?
Z dokumentom TEPN Gorenjske je predvideno imenovanje usklajevalnega in organizacijskega organa na svetu regije, ki bo bdel nad izvajanjem načrta. Hkrati bo predlagal financiranje določenih projektov, ki so predvideni v TEPN. Izvajanje projektov pa je v veliki meri odvisno od uspešnosti na novih evropskih razpisih. Navedeni organ bo skrbel tudi za načrtovanje vključevanja novih zainteresiranih sektorjev, za načrtovanje spremljanja in dopolnjevanja akcijskega načrta ter sprotnega poročanja.
