Gnojenje je na Krasu največja nevarnost za podtalne vode, nadzora ni – EOL 124/125

V zadnjih mesecih ste morali prebivalce večkrat opozarjati na obvezno prekuhavanje pitne vode. Zakaj?

Res je. V zadnjih šestih mesecih se je to zgodilo osemkrat. V treh primerih je šlo za prekuhavanje pitne vode na območju naselja Suhorje, ki je v domeni ilirskobistriškega vodovodnega sistema. Med drugim enkrat tudi za prekuhavanje pitne vode za celotni vodovodni sistem na območju Postojne in Pivke, in sicer zaradi obilnih padavin. To je povečalo vodostaje, ki so vir naše pitne vode. Večjih količin vode obstoječa tehnologija ne uspe ustrezno obdelati. Povečana motnost pitne vode je torej posledica večjega izpiranja v naravnem okolju, ki se pojavi ob deževju, ter prevelikih količin vode, ki jih sistem ne zmore očistiti. A ne stojimo križem rok. Trenutno končujemo nadgradnjo vodovodnega sistema na območju občin Postojna in Pivka, z novo tehnologijo in opremo, kar bo zagotavljalo stabilno vodooskrbo ne glede na vremenske pojave ter druge zunanje vplive. Nov vodovodni sistem bo v obratovanju v začetku prihodnjega leta.

Vendar ne gre le za vremenske vplive. Do mikrobiološke neskladnosti pitne vode pride pogosto tudi zaradi negativnih okoljskih vplivov kmetijstva, v vašem okolju med drugim zaradi gnojenja. Ogrožene so podtalnice. V čem je težava? Kako je s količino pesticidov v podtalnici?

Skrb zaradi negativnih okoljskih vplivov kmetijstva je med najresnejšimi in največjimi. Zavedamo se, kaj pomeni samooskrba. Vendar je pri tem pomembno odgovorno upoštevati določila in omejitve, predvsem pa načine, čas, količine in vrsto gnojil, ki jih vnašamo v zemljo. Poleg tega polivanje gnojevke povzroča neprijeten smrad ter vpliva na rastline in živali. A tudi na našo znamenito Postojnsko jamo in dragocenosti podzemlja. Skrb vzbujajoče so zlasti snovi, ki bi lahko v deževnih obdobjih skozi občutljivo kraško površje odtekale v naše podzemlje. Tam je naš glavni vir za pridobivanje in črpanje pitne vode. Izlitje nedovoljenih snovi smo v zadnjih dveh letih zaznali na nekaj površinah v občini Postojna, in sicer na poljih pri Postojnski jami, na travnikih pod Staro vasjo oziroma proti letališču in Rakitniku, v Grobiščah, v Pivki jami in drugod. Kraška tla so občutljiva. Vse agresivne snovi, izlite v okolje, gnojenje z gnojnico, zalivanje v nočnem času, črpanje fekalij iz greznic, odlaganje krvavih odpadnih snovi v okolje, vse to prodre v našo podtalnico, kjer se črpa pitna voda. Čeprav smo zgradili novo čistilno napravo in zanjo namenili 3,5 milijonov evrov, so vsa prizadevanja zaman, v kolikor ne bomo omejili namernega in neodgovornega onesnaževanja okolja.

Nadzora ni, inšpekcije ne reagirajo?

Ustrezen nadzor in ukrepe bi morale dosledno izvajati za to pristojne službe, ki smo jih že večkrat pozvali k ukrepanju. A ni odziva. Posledice onesnaženj so znane – od pogina rib, dolgotrajnega in močnega smradu, onesnažena pitna voda.

Stroka ugotavlja, da se v vodovodnem omrežju izgubi preveč pitne vode. V velenski komunali so s posebnimi rešitvami uspeli močno zmanjšati izgube. Kakšne so razmere pri vas in kakšna je poraba vode na vašem območju v zadnjih letih? Bo pitne vode in vodnih virov dovolj?

Vodovodni sistem Postojna-Pivka trenutno oskrbuje s pitno vodo okrog 22.000 prebivalcev občin Postojna in Pivka. Letno vodovodni sistem porabnike oskrbi z okrog 1.400.000 m³ vode. Izgube vode na omrežju so v letu 2010 znašale skoraj polovico celotne načrpane vode. Po oceni je malo manj kot polovica izgub na primarnih in transportnih cevovodih, preostali del pa na razdelilnih omrežjih. Zato smo morali ukrepati. Trenutno izvajamo enega najpomembnejših infrastrukturnih projektov na območju občin Postojna in Pivka. V okviru projekta ‘Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice – 1. sklop’ nadgrajujemo in posodabljamo celoten vodovodni sistem. Obnova zajema hidravlično izboljšavo 53.558 metrov obstoječega vodovoda in dograditev 8.730 metrov novega vodovodnega sistema s pripadajočimi objekti, 6 vodohranov, 4 črpališča / prečrpališča, 2 zajetji vode, 2 vodarni, 1 pretočno celico in 1 regulacijski objekt. Dodaten vir je odslej tudi posodobljena vodarna Korotan, ki bo zagotavlja dodatno napajanje vodovodnega sistema. Projekt bo v celoti končan v začetku leta. Nov vodovodni sistem bo zagotovil ustrezno infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo, zmanjšal izpostavljenost prebivalcev oporečni pitni vodi, izboljšal javno oskrbo s pitno vodo, zmanjšal vodne izgube in optimiziral stroške. A to ni vse. V partnerstvu z obema občinama ter Inštitutom za raziskovanja Krasa iščemo nov dodatni vodni vir.

Ocene kemijskega stanja podzemnih vod v Sloveniji opozarjajo na preveč obremenjena vodna telesa zaradi človekove dejavnosti. Omenjeni so nitrati, atrazin in druge snovi. Pijejo vaši uporabniki kakovostno vodo?

V zadnjih štirih letih zelo skrbimo za izobraževanje in ozaveščanje uporabnikov. S posebnim projektom Vodko (www.vodko.si) smo se približali najmlajšim uporabnikom. Redno se srečujemo z učenci, z otroki v vrtcih in ostalimi uporabniki ter jih izobražujemo, kako pomembna dobrina je voda, kakšne lastnosti ima in kako spoštljivo ravnati z njo. Podobno pristopamo k uporabnikom, hkrati pa je naš osnovni izziv kakovost vode. Z rednimi nadzori, analizami in meritvami, ki jih izvaja naša služba za zdravstveni nadzor in kakovost, lahko potrdimo, da je naša voda na območju Postojne in Pivke zelo kakovostna.

Koliko sredstev ste namenili za naložbe za kakovostno čiščenje odpadnih vod, kako dela Pivška čistilna naprava in kako se industrijska podjetja vključujejo v vaše programe za izboljšanje vodnih ekosistemov?

V obeh občinah sta bila posodobljena oziroma dograjena kanalizacijska sistema. Obratujeta obnovljena Centralna čistilna naprava Postojna ter nova čistilna naprava v Pivki. Vrednost investicije za pivško čistilno napravo, skupaj z izgradnjo kanalizacije, je znašala 5,9 milijonov evrov, vrednost prenove čistilne naprave v Postojni pa 3,5 milijonov evrov. Čistilna naprava Pivka deluje s kapaciteto 6.500 populacijskih ekvivalentov po tehnologiji MBBR (Moving Bed Biofilm Reactor), kjer so mikroorganizmi pritrjeni na mobilnih polietilenskih nosilcih biomase. Nosilci biomase se prosto gibljejo po ozračenem reaktorju in s svojo prisotnostjo povečujejo površino, kjer lahko mikroorganizmi, ki se na nosilce pritrjujejo, pridejo v stik z odpadno vodo in jo očistijo. Rezultati rednih analiz kažejo, da je ta tehnologija izredno učinkovita. Čistilna naprava Pivka zagotavlja terciarno čiščenje odpadne vode in deluje skladno z zakonodajo.

Industrijska podjetja, ki imajo svoje odpadne vode priključene na naš kanalizacijski sistem, imajo svoje specializirane čistilne naprave, torej njihova voda na vodo v javni kanalizaciji nima škodljivega vpliva. Industrijska podjetja, ki niso priključena na javno kanalizacijo, so primorana imeti svojo čistilno napravo. Njen produkt, iztočna voda in blato, mora izpolniti zakonske predpise glede na to, da se njihova očiščena voda izliva v naravo.

Zakaj ste se odločili za višje cene čiščenja in odvajanja odpadnih vod?

Sprememba cen je bila na Pivškem nazadnje korigirana v letu 2015, ko se je spremenila cena vodarine ter so se na novo določili stroški čiščenja in omrežnine greznic. Razlog zadnjega povišanja cen, z začetkom leta 2017, pa je izhajala iz povečanih stroškov najema javne infrastrukture. V letu 2015 so bili namreč dodatno zgrajeni in predani v upravljanje podjetja Kovod Postojna d.o.o. nov vodovod in kanalizacija po Pivki, vodovod in kanalizacija v Petelinjah ter vodovod Buje. Prva faza. Poleg tega je v letu 2016 začela obratovati nova čistilna naprava Pivka. Začelo se je z izvedbo obsežnega projekta obnove celotnega vodovodnega sistema. Pridobitev navedenih investicij v komunalni infrastrukturi v Občini Pivka je torej vplivala na povečanje stroškov amortizacije in ceno omrežnine. Zato je bilo potrebno postopno preoblikovanje cen komunalnih storitev, ki bodo dosegale lastno ceno. Cene se oblikujejo na podlagi dejanskih stroškov, nekoliko pa se je v drugi polovici leta 2017 zmanjšala subvencija, ki jo zagotavlja Občina Pivka. Cene navedenih storitev so v tem času na Postojnskem ostale nespremenjene. Naložbe in kakovostnejše tehnologije povečujejo stroške. A znotraj podjetja iščemo notranje rezerve, da zmanjšujemo stroške poslovanja.

Vaše podjetje se uvršča med komunalna podjetja z najvišjo bonitetno odličnostjo. S katerimi ukrepi ste uspeli doseči dobro poslovanje, saj ni veliko komunalnih podjetij s takšno boniteto?

Podjetje Kovod Postojna d.o.o. je v poletnih mesecih prejelo certifikata kakovosti ISO 9001:2015 ter ISO 14001:2015. Oba dokazujeta kakovostno in učinkovito vodenje podjetja ter skrb za okolje. Septembra pa je bilo podjetje vnovič deležno tudi najvišje bonitetne ocene AAA, ki izkazuje nadpovprečne poslovne rezultate, varnost in uspešnost poslovanja podjetja. Odlično bonitetno oceno smo prejeli že lani.

Okoljska politika države uvršča skrb za kakovostno pitno vodo in za preprečitev nadaljnjega slabšanja vodnih ekosistemov med prednostne naloge v Nacionalnem programu varstva okolja 2030. Kaj predlagate, da bo Slovenija znala ohranjati vodo kot najdragocenejši naravni vir?

V zadnjem obdobju se je stanje, mislim na pitno vodo in tudi na odvajanja in čiščenja odpadnih voda v naši državi, v primerjavi s preteklostjo izboljšalo. Višjo kakovost storitev zagotavljajo izboljšana tehnologija, infrastruktura oziroma posodobljeni sistemi in objekti. K temu so pripomogla predvsem evropska in kohezijska sredstva, ki bi si jih sicer lokalne skupnosti iz lastnih sredstev težko privoščile. A ne smemo pozabiti, da si lahko največ zaslug za izboljšave, za zasnove in izvedbe projekta lahko pripišejo prav lokalne skupnosti. Naj k temu dodam, da se je izboljšala tudi družbena zavest, skrb in odgovornost do ravnanja z vodo. Vsak posameznik s svojim vsakodnevnim početjem lahko vpliva na kakovost in porabo pitne vode.