Globalni, a odgovorno vpeti v lokalno družbo – EOL 111/112

Kakšna je Heinekenova trajnostna strategija združenega podjetja?

Heineken je globalni igralec, drugi med pivovarji na svetu, ki je v zadnjih nekaj letih občutno povečal obseg poslovanja. Njegova ambicija je tudi v prihodnje slediti strategiji trajnostne rasti. Kaj to pomeni v praksi, je povsem jasno. Na vseh ravneh moramo ravnati etično, skladno z zakonodajo in standardi, spoštujemo vrednote, ljudi, okolje in blagovne znamke. Svetovni koncern, čigar pivovarne praktično po vseh celinah skupaj letno proizvedejo več kot 170 milijonov hektolitrov piva, kar je letno skoraj 9 odstotkov vsega piva na svetu, ima natančno definirane kazalnike konkurenčnosti posamezne pivovarne, tudi trajnostne. Produktivnost je merjena v hektolitrih proizvedenega piva na zaposlenega. Poudariti moram, da nam kljub globalnim poslovnim in trajnostnim standardom naš lastnik omogoča, celo spodbuja, da delujemo lokalno. Kot zgledno trajnostno podjetje z družbeno odgovorno vlogo. To nas zelo veseli.

Kateri trajnostni projekti so trenutno v ospredju?

Projektov je res veliko, saj smo v obdobju umeščanja v Heinekenov poslovni sistem. Uvajamo Heinekenova pravila poslovanja oziroma t.i. HeiRules. Med strateškimi projekti je gotovo integracija lokalne nabavne službe v Heinekenovo globalno nabavo. Strokovni javnosti s področja trajnostnega razvoja je gotovo znano, da je Heineken v svetovnem merilu med voditelji, kar se tiče razvitosti trajnostnih strategij in kriterijev na področju dobavne verige. Heineken Global Procurement (HGP) je Heinekenovo podjetje v Amsterdamu, ki združuje aktivnosti, ki se izvajajo v nabavnih službah vseh Heinekenovih pivovarn po svetu. Namen globalnega sodelovanja je seveda optimizacija nabavnih aktivnosti, zato je HGP razvil vrsto nabavnih orodij in računalniških aplikacij, s katerimi kar se da optimizira dobavno verigo po vseh celinah. Pri tem ne gre le za finančne kategorije. Vsi Heinekenovi dobavitelji morajo izpolnjevati natančne trajnostne zahteve. Čeprav gre za globalni sistem, se spoštovanje teh kriterijev preverja lokalno. Če po nekaj opozorilih dobavitelj ne dokaže spoštovanje trajnostnih meril, je izločen iz dobaviteljske mreže, četudi je finančno konkurenčen.

Obiskovalcu vaših pivovarn v Laškem in Ljubljani takoj padejo v oči poudarjene informacije z vidika varnosti pri delu. Kakšne spremembe ste uvedli na tem področju?

Varnost pri delu in zdravje zaposlenih sta bili področji, ki sta bili v obeh pivovarnah med prioritetnimi že do sedaj. Heineken jima daje osrednji pomen. Izpostavljamo slogan Varnost je na prvem mestu. To pomeni, da se zavzemamo za nenehno izboljševanje zdravja in varnosti. V Heinekenu kontinuirano potekajo projekti za dvig varnostne kulture, ki jih seveda odslej izvajamo tudi mi. Za letos so določili 12 varnostnih pravil in z njimi povezanih praks, ki stopajo v veljavo v vseh organizacijah globalnega koncerna. Varnostna pravila in postopki veljajo za vse zaposlene in vse pogodbene partnerje. Osredotočamo se na dejavnosti, ki imajo največje tveganje za resne poškodbe ali smrt. Prvo varnostno pravilo se nanaša na varnost na cesti.

Leta 2015 je takrat še Skupina Laško pripravila prvo trajnostno poročilo, v katerega sta bili vključeni obe pivovarni – Laško in Union. Kaj so bile glavne ugotovitve poročila in kako ste to izkoristili za nadaljnjo trajnostno strategijo pivovarne?

Prvo trajnostno poročilo Skupine Laško je bil velik korak, saj sta obe pivovarni skupaj poročali že takrat, ko sta bili samostojni pravni osebi. Vsak, kdor vsaj malo pozna zgodovino dveh največjih slovenskih pivovarn, ve, da združevanje in poenotenje na skupnih imenovalcih, tudi z vidika trajnosti, ni bilo samo po sebi umevno. Definiranje ključnih trajnostnih kazalnikov in poročanje je bilo najprej pomembno za nas same. Dogovorili smo, kaj merimo, kako, zakaj in kako rezultate razumemo. Dobili smo sliko, s katero smo se lahko primerjali s svetovno konkurenco. Nekaj kazalnikov je namreč ključnih za celotno branžo. Zlasti tisti, ki merijo porabo vode na hektoliter proizvedene pijače, energije ter čiščenje odpadnih voda in emisije.

Kaj je pokazala vaša trajnostna slika?

Prednosti in slabosti. Strokovni sodelavci s posameznih področij so že imeli svojo konkurenčno predstavo, celotna slika pa nastane, ko zložiš vse podatke. Najbrž sprašujete, kako ocenjujemo svoj trajnostni obraz. Realno. Vemo, da smo na področjih, kjer smo vlagali, precej konkurenčni. Na tistih, kjer zaradi težje finančne situacije nismo, pa nas investicije in optimizacija še čakajo. Specifična poraba sveže vode na hektoliter proizvedene pijače, pa naj gre za pivo, vodo ali brezalkoholne pijače, je v obeh pivovarnah v primerjavi z najboljšimi v svetovni branži še previsoka. Na tem področju nas čaka še precej dela, potrebne bodo nove investicije. Odnos do vode in raba vode je področje, ki ima v Heinekenu visoko prioriteto in tudi pri nas se jo zavedamo že vrsto let.

Boste s temi investicijami dosegli razmerje med porabo sveže vode na hektoliter proizvedene pijače, kot ga ima Heineken? Povprečje obeh pivovarn je približno 4,9 hl/hl, pri Heinekenu pa je 3,9 hl/hl. Je zagotavljanje takšnih standardov pogoj za polnjenje piva Heineken v Laškem?

Najprej velja poudariti, da je za neposredno primerjavo teh deležev potrebno poznati proizvodni portfelj pijač, ki jih posamezna pivovarna proizvaja. V pivovarni namreč ni enako razmerje porabe vode pri proizvodnji piva in brezalkoholnih pijač oziroma je večja poraba vode pri pijačah, ki se proizvajajo v majhnih serijah. Skupna pivovarna je sprejela celostno strategijo upravljanja z blagovnimi znamkami pijač in v obeh pivovarnah sistematično potekajo projekti, s katerimi izboljšujemo kazalnike porabe vode, saj s tem zmanjšujemo svoj okoljski oziroma vodni odtis, hkrati pa pomembno zvišujemo finančno konkurenčnost. V interesu lastnika je seveda, da se ti procesi intenzivno nadaljujejo oziroma celo stopnjujejo. Lastnik naši skupni pivovarni daje strateški regijski pomen, zato pričakujemo ambiciozne razvojne poteze. Letos naj bi prodali 2,3 milijona hektolitrov pijač.

V pivovarni imate vzpostavljen energetski menedžment; leta 2014 je energetski menedžer v Pivovarni Union Janez Trošt prejel mednarodno nagrado za Evropskega energetskega menedžerja leta. Kakšne cilje imate na tem področju?

Z uvedbo energetskega menedžmenta se je začelo resno delo za večjo energetsko učinkovitost. Razvijamo in gradimo energetski nadzorni sistem, s katerim nadzorujemo ključne parametre energetskih sistemov. Redno izvajamo številne aktivnosti, kot so študije in projekti ter investicije v energetsko učinkovitejšo opremo. Z integracijo v Heinekenov sistem lahko dostopamo do širše baze podatkov, znanj in dobrih praks z energetskega področja, kar nam daje odlične inpute za nadaljnjo optimizacijo.

Katere vrste energije uporabljate?

V pivovarnah za proizvodnjo in ogrevanje uporabljamo električno energijo, zemeljski plin in bioplin. Slednji energent je naša posebnost, saj ga dovajamo kot stranski produkt iz anaerobne čistilne naprave v občini Laško. Zemeljski plin uporabljamo predvsem za tehnološke potrebe, v manjši meri za ogrevanje. Električno energijo pa uporabljamo za hlajenje, pogon kompresorjev zraka in CO₂ postrojenje. V zadnjih letih smo na tem področju precej investirali. Največja energetska investicija, ki jo zaključujemo letos, je nova kotlovnica v pivovarni Union. Pričakujemo manjšo porabo zemeljskega plina za 8 % in za okoli 10 % nižje emisije plinov, predvsem NO_x, SO_x in CO₂, v zrak. Ponosni smo na vse sodelavce, ki s svojim znanjem in inovativnostjo prispevajo k višji konkurenčnosti podjetja. Eden takih je gotovo energetski menedžer Janez Trošt, ki ste ga omenili. Naj dodam, da smo z izvajanjem energetskega menedžmenta v petih letih skupaj prihranili 6.654 MWh elektrike, 4.470.671 Sm³ zemeljskega plina in 127.709 m³ odpadnih voda, kar predstavlja približno 2,3 milijona evrov prihranka.

Pomemben del vašega procesa je tudi pakiranje, kjer ste prejeli več domačih in mednarodnih nagrad. Katerim trendom sledite pri pakiranju?

Trajnostno ravnanje v celotnem življenjskem ciklu izdelka zahteva pravilno izbiro embalažnega materiala in embalaže, ki v vsakem pogledu zagotavlja kakovostne in varne izdelke ter priročno uporabo za kupce. Razvoj embalaže, uporaba trajnostnih materialov in najboljših razpoložljivih tehnologij predstavljajo pomemben del upravljanja blagovnih znamk. V to področje tradicionalno veliko vlagamo, za kar smo bili, kot ugotavljate, velikokrat nagrajeni. V zadnjih letih si aktivno prizadevamo povečati nakup piva v stekleni povratni embalaži, saj je le-ta z vidika naše distribucijske mreže na slovenskem trgu bolj trajnostna od nepovratne. Žal je steklena embalaža v očeh kupcev manj praktična, zato se nakupni trend kar stežka spreminja v to smer. V zadnjih letih smo uspešni pri zmanjševanju teže embalaž PET. Seveda v obsegu, ki zagotavlja optimalno ohranjanje varnosti izdelka in njegove kakovosti. Zaradi naše trajnostne naravnanosti iščemo možnosti uporabe različnih trajnostnih embalažnih materialov. Pred leti smo skupaj s partnerji poskusno polnili izvirsko vodo Zala v plastenke rastlinskega izvora. Študija je pokazala, da imajo tovrstne plastenke številne pomanjkljivosti, zato smo ta projekt opustili. V okviru globalnega sistema Heineken smo odprti za nadaljnje raziskave na področju bolj trajnostnih materialov za naše izdelke.

Obe pivovarni sta bili znani po svoji družbeni odgovornosti v smislu sponzorstva in donacij. Kaj se na tem področju spreminja s tujim lastnikom?

Z veseljem lahko zatrdim, da Pivovarna Laško Union ostaja visoko družbeno odgovorno podjetje. Naš lastnik razume, da smo sestavni del slovenske družbe in zato želimo biti vpeti v vse njene pore. Ostajamo največji in najbolj učinkovit pokrovitelj v športu, glasbi in kulturi v Sloveniji.