Zeleno omrežje Slovenije
Nova Uredba evropskega Parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami (CRM Act) bo močno vplivala na oskrbo evropske industrije s ključnimi surovinami za razvoj v smeri ogljične nevtralnosti. V skladu s tem dr. Miloš Bavec, direktor Geološkega zavoda Slovenije (GeoZS), upa, da se bo v bližnji prihodnosti končno vzpostavil tudi javno dostopni register geoloških in sorodnih podatkov ter da bo zaživel program nacionalnih raziskav kritičnih mineralnih surovin. Za načrtovanje trajnostne oskrbe je namreč treba najprej dobro poznati danosti v posameznih državah Evrope, jih povezati v infrastrukturo znanja in na podlagi tega vzpostaviti potrebno mrežo za trajnostno oskrbo.
EU je močno odvisna od kritičnih primarnih surovin iz številnih tretjih držav sveta. Z vzpostavitvijo okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami (Evropska uredba o kritičnih surovinah) želi EU povečati odpornost in neodvisnost vzdolž celotne vrednostne verige. Kakšno vlogo bo imela pri tem Geološka služba za Evropo in katere so ključne usmeritve?
Okvir za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami želi povečati odpornost in neodvisnost EU predvsem v dveh smereh. Prva predvideva razpršitev virov uvoza kritičnih mineralnih surovin skozi strateška partnerstva s podobno mislečimi in delujočimi državami. Druga smer pa predvideva okrepitev raziskav nahajališč kritičnih mineralnih surovin znotraj EU in v bližnjih državah ter podporo projektom pridobivanja kritičnih mineralnih surovin znotraj EU. V obeh načrtovanih smereh ima Geološka služba za Evropo (v nadaljevanju GSEU) in z njo tudi GeoZS zelo pomembno vlogo, in sicer pri raziskavah, ki so usmerjene na odkrivanje novih potencialnih virov kritičnih mineralnih surovin. Mislim na primarne in sekundarne, kot tudi na prenos znanja in veščin v okviru strateških partnerstev.
Kakšna bo pri tem vloga vašega zavoda?
Želimo si in načrtujemo, da bo imel GeoZS pri delovanju GSEU večplastno vlogo. V prvi vrsti želimo še naprej krepiti delovanje geološke službe v Sloveniji. Na področju mineralnih surovin je ta že vzpostavljena preko sodelovanja ministrstva, pristojnega za rudarstvo in Rudarske javne službe na GeoZS. Pričakujemo, da se bodo aktivnosti na tem področju z uveljavitvijo evropske uredbe o kritičnih surovinah bistveno povečala. Upamo, da se bo v bližnji prihodnosti, po letih neurejenosti, končno vzpostavil tudi javno dostopni register geoloških in sorodnih podatkov ter da bo zaživel tudi program nacionalnih raziskav. Nadalje bomo kot aktivni član evropskega združenja geoloških zavodov, ki bo na tak ali drugačen način bdelo nad delovanjem GSEU, skozi ekspertno mrežo sodelovali pri vzpostavljanju strokovnih osnov za podporo izvajanju politik upravljanja s površjem in pod površjem v Evropi. Poleg teh področij, ki jih GSEU naslavlja že v fazi vzpostavljanja (podzemna voda, geoenergija, mineralne surovine, geološke nevarnosti, enotna podatkovna baza), pričakujemo tudi potrebo po naših znanjih na področjih tridimenzionalnega prostorskega načrtovanja. Ob povečanem interesu za razvoj rabe pod površja bo namreč premišljeno prostorsko načrtovanje v prihodnosti izjemno pomembno in evropski geološki zavodi se na to pripravljamo. Kot tretjo pomembno vlogo pa vidimo delovanje GeoZS v regiji, kjer s sorodnimi organizacijami in deležniško mrežo sodelujemo v raziskovalnem delu, prenosu evropskih politik v regijo ter pri povezovanju gospodarstva, znanosti in izobraževanja.
Uresničevanje evropske uredbe o kritičnih surovinah in priložnostih za deležnike vzdolž celotne verige vrednosti surovin v Sloveniji, na Hrvaškem in v državah Zahodnega Balkana bo tudi glavna tema letošnjega Dneva inovacij Adria oz. Adria Innovation Day, ki ga pod okriljem EIT RawMaterials RIS središča Adria soorganiziramo v zavodu. Potekal je 7. novembra 2023 v Kongresnem centru Brdo. Na povezavi https://www.eitrawmaterials-rcadria.eu/events/adria-innovation-day-2023 je na voljo tudi gradivo dogodka.
Ustanavlja se Evropski mednarodni center odličnosti za trajnostno upravljanje z mineralnimi surovinami (EU ICE SRM). Katere surovine so trenutno najbolj kritične in katere bodo v prihodnje?
Ključni nalogi EU ICE SRM, ki je v ustanavljanju, sta predvsem promocija in izobraževanje na področju UN mednarodne okvirne klasifikacije virov (United Nations Framework Classification – UNFC) in UN sistema za trajnostno upravljanje virov (United Nations Resource Management System – UNRMS). UNFC klasifikacija je uporabna za različne vrste virov, tako za vse vrste mineralnih surovin kot za nafto, plin, geoenergijo idr. Poleg tega je pomembno, da se lahko poročanja o virih v mednarodnih ali nacionalnih klasifikacijah »prevedejo« v UNFC klasifikacijo, kar bo omogočilo poenoteno poročanje o virih kritičnih mineralnih surovin na ravni EU. Seznam kritičnih mineralnih surovin objavlja Evropska komisija in ga posodablja vsake tri leta. Zadnji seznam 34 kritičnih mineralnih surovin je bil objavljen v letu 2023 in je dostopen na spletni strani Evropske komisije (https://single-market-economy.ec.europa.eu/sectors/raw-materials/areas-specific-interest/critical-raw-materials_en).
Kako lahko Evropa zagotovi več samooskrbe s potrebnimi surovinami in kakšne so bolj trajnostne alternative za obstoječe surovine?
Trajnostni pristop k samooskrbnosti pri porabi surovin mora poleg raziskav in možnosti izrabe virov EU vsebovati tudi ustrezno načrtovanje produktov v smeri daljše trajnosti, boljše izrabe in boljših možnosti ponovne uporabe. Prvo vodilo trajnostne samooskrbe je zagotovo zmanjšanje porabe surovin. Ker s tem zagotovo ne bomo dosegli ciljev v celoti, so naslednje aktivnosti že začrtane skozi obstoječo in nastajajočo evropsko zakonodajo. Prva in za nas ključna aktivnost je zagotovo zagon nacionalnih raziskovalnih programov, s katerimi bodo države EU preiskale svoja ozemlja s sodobnimi raziskovalnimi pristopi in na ta način ugotovile potencialne zaloge surovin na domačih tleh ter spodbudile razmisleke o njihovi rabi z obstoječimi ali naprednimi tehnologijami. Veliko prostora je tudi pri ponovni rabi, predelavi, recikliranju.
Mnogo kritičnih primarnih surovin se uporablja za proizvodnjo izdelkov zelenega prehoda, kot so vetrne turbine, sončni paneli, baterije za električne avtomobile idr. V prihodnje naj bi se potreba po njih še povečala. Kako zelene so tovrstne rešitve, če pri tem upoštevamo celotno vrednostno verigo pridobivanja in uporabe kritičnih surovin?
Vsekakor je treba upoštevati trajnostni pristop v celotni verigi vrednosti pri proizvodnji izdelkov zelenega prehoda, kar pomeni nove pristope in tehnologije v vseh fazah pridelave, predelave in izdelave, če želimo doseči optimalen učinek zelenega prehoda. Izzivi so izjemno veliki in mnoge rešitve bodo zahtevale celosten pogled in tehtanje, katera rešitev je najprimernejša.
Katere kritične surovine manjkajo Sloveniji? Kakšne rezultate so dale vaše geološke raziskave mineralnih surovin?
V zadnjih letih v Sloveniji ni bilo obsežnejših raziskav na temo kritičnih mineralnih surovin. Obstoječi podatki, ki v veliki večini izvirajo iz več desetletij starih raziskav, indicirajo, da bi v Sloveniji od kritičnih mineralnih surovin lahko našli predvsem antimon, barit in boksit, vendar pa so dodatne podrobnejše raziskave in analize nujno potrebne. Pomembno je vedeti, da razporeditev mineralnih surovin v zemeljskem pod površju ni enakomerna in je močno odvisna od geoloških danosti. V Sloveniji so se zadnje intenzivne sistematične preiskave terena izvajale v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, do konca osemdesetih pa so praktično zamrle. S sodobnimi pristopi in z mislijo, da so za izkoriščanje določenih surovin danes možni tudi moderni, morda nekonvencionalni načini, Slovenija še ni bila preiskana. Podobno velja za dobršen del Evrope.
Kako bi morali načrtno pristopiti k oskrbi s kritičnimi surovinami?
Za načrtovanje trajnostne oskrbe bo treba najprej dobro poznati danosti v posameznih državah Evrope, jih na čim bolj poenoten način povezati v infrastrukturo znanja in na podlagi tega vzpostaviti potrebno mrežo za trajnostno oskrbo. Le s skupnim in usklajenim pristopom pri usmerjanju rabe ter pridobivanju primarnih in sekundarnih surovin lahko računamo na uspeh. Mrežo strokovnjakov in infrastrukturo za geološki del ponuja GSEU, povezati pa bo potrebno tudi ostale deležnike. Sodelovanje vseh držav bo ključno.
