| Bolezni v logističnih procesih | | Tina Cvahte, izr. prof., in dr. Bojan Rosi | |
| Povezovanje palet je vedno bolj aktualen poslovni in tehnološki proces znotraj vsakega skladišča proizvodnega ali skladiščnega podjetja, saj tovor dandanes le težko prenašamo brez uporabe neke vmesne tovorne enote, ki zmanjšuje potrebe po pretovarjanju vsakega kosa blaga posamezno. V praksi velikokrat slišimo, kako neprilagojen je proces natovarjanja in povezovanja palet ergonomskim zahtevam, kar povzroča preveliko obremenitev skladiščnih delavcev in posledično poslabšanje njihovega zdravja ter celo odsotnost z dela zaradi poškodb in bolezenskih stanj, ki so posledica neprimerno urejenega delovnega procesa. | |
Obsežna raziskava, izvedena v ZDA na Chantam College, ki je bila namenjena proučevanju programov za preprečevanje poškodb in bolečin v hrbtu na delovnem mestu, je ugotovila, da je v letu 2000 kar 34 % odsotnosti z dela v ZDA mogoče pripisati poškodbam mišic in skeleta, ki niso bile povzročene zaradi posameznih padcev in travmatičnih incidentov. 24 % bolezenskih stanj, ki jih lahko povežemo z vzroki na delovnem mestu, predstavljajo bolezni in bolečine mišic in skeleta, ki jih povzročajo preveliki napori ali prisilna drža med ravnanjem z blagom ali opremo [1]. Kot glavni faktorji tveganja za pojav bolečin v hrbtu so bili v študiji, ki so jo opravili Koda in ostali, identificirani ročno prenašanje blaga, dolgo vztrajanje v nespremenjenem položaju, prisilna drža, biomehanični stres, velika intenziteta dela, slabo delovno okolje, nezadostni počitek med delom in podobno [2].˝
Posledice prisilne drže pri povezovanju palet
Raziskave kažejo sledeče pričakovane vrednosti, da bodo delavci, ki opravljajo določene operacije, razvili težave s hrbtom [3]:
ročno ravnanje z blagom 11–66 %,
pogosto sklanjanje in priklanjanje 19–57 %,
dvigovanje težkih bremen 31–58 %,
monotono delo 23 %.
Ob povezavi zgornjih podatkov lahko sklepamo, da so opravila v procesu paletizacije med najbolj rizičnimi za pojav bolečin v hrbtu. Če najprej pogledamo aktivnost nalaganja blaga na palete, lahko vidimo, da v primeru neavtomatiziranega skladišča delavec opravlja nekaj najbolj rizičnih operacij, kot so dvigovanje težkih bremen, sklanjanje in podobno.
Še bolj pa aktivnosti v prisilni drži ter sklanjanje obremenijo delavca med povezovanjem palet. Različni načini povezovanja palet in zaščite tovora na njih pomenijo različne obremenitve za delavca samega. Kot primer manj obremenjujočega povezovanja lahko podamo primer povezovanja oz. ovijanja palete s folijo, ki od delavca sicer v najosnovnejšem primeru zahteva dvigovanje težkega bremena (zavitka folije) in večkratno hojo okoli palete, ne zahteva pa pretiranega sklanjanja in prisilne drže. Če za primer vzamemo danes najpogosteje uporabljeno metodo povezovanja, to je povezovanje z jeklenimi ali plastičnimi trakovi, pa le-ta od delavca zahteva poleg hoje okoli palete tudi sklanjanje pred paleto, počepanje in celo spuščanje na kolena in vstajanje.
V večjih proizvodnih podjetjih z velikim obsegom dnevnega izhoda izdelkov se pojavljajo delovna mesta, kjer je posamezni delavec nenehno zadolžen za nalaganje in povezovanje palet. V tipičnem delovniku, ki traja osem ur, in ob predpostavki, da povezovanje ene palete traja 10 minut, lahko to pomeni tudi do 45 povezanih palet na delavca dnevno. Če privzamemo, da delavec paleto poveže s plastičnimi trakovi, ter da jo, kot velja za najbolj varno, poveže dvakrat, to pomeni pri vsaki paleti štiri operacije počepanja ali spuščanja na kolena, dodatno pa še sklanjanje in visoko dvigovanje ob vodenju traku ob paleti. Pri 45 povezanih paletah dnevno to pomeni 180 operacij, ki postavijo delavca v prisilno držo in povzročajo stres na njegovo ogrodje, še posebej na hrbtenico. Zavedati se je potrebno, da ravno takšne prisilne drže največkrat vplivajo na poškodbe in bolezni, ki jih lahko pripišemo posledicam obremenitev na delovnem mestu. Hkrati zaradi pojava takšnih bolezni in posledične odsotnosti z dela trpi storilnost na delovnem mestu in prihaja tudi do pojava dodatnih stroškov za podjetje.
Rešitev je v avtomatizaciji
Velik del literature, ki se posveča preprečevanju pojava bolečin v hrbtu, priporoča izobraževanje delavcev in tako imenovane intervencije na delovnem mestu. Zbirna študija koristnih vplivov takšnih intervencij, ki so jo opravili Tveito, Hysing in Erisken, pa kaže, da takšna izobraževanja in intervencije žal nimajo pričakovanega pozitivnega vpliva na zmanjšanje odsotnosti z dela in zmanjšanje stroškov, ki jih neposredno ali posredno povzročajo bolečine v hrbtu pri delavcih [4]. Ista zbirna študija kaže tudi na dejstvo, da je z uvedbo pripomočkov, kot so podporni pasovi za delavce, praktično nemogoče zmanjšati pojav bolečin v hrbtu pri delavcih na delovnih mestih z visokim tveganjem za pojav takšne bolezni.
Bolečine v hrbtu so vedno večja težava med poklicnimi boleznimi, ki jih srečujemo v logističnih procesih. Glede na dosegljivo literaturo lahko trdimo, da ne obstaja zanesljiva rešitev, s katero bi lahko delavcem omogočili delo v procesu paletizacije brez večjega tveganja, da bodo razvili bolečine v hrbtu, ki bodo posledica njihovega opravljanja dela. Z različnimi programi izobraževanja jih lahko osvestimo, vendar lahko dolgotrajne rešitve dosežemo samo z delno avtomatizacijo celotnega procesa paletizacije. Uporaba avtomatizacije v skladišču, polavtomatskih strojev za povezovanje ali povijanje palet ter viličarjev za dvigovanje težjih tovorov, pripomore k izboljšanju delovnih pogojev zaposlenih, ki sodelujejo v procesu paletizacije in s tem zmanjša tveganje za pojav poklicnih bolezni ter zmanjša stroške delavcev, ki so zaradi bolečin v hrbtu odsotni z dela.
Reference:
[1] Gatty, C. M., Turner, M., Buitendorp, D. J. & Batman, H. (2003). The effectiveness of back pain and injury prevention programs in the workplace. V Work, vol. 20, 257–266. IOS press, Lansdale: USA.
[2] Koda, S., Nakagiri, S., Yasuda, N., Toyota, M. & Ohara, H. (1997). A follow-up study of preventive effects on low back pain at worksites by providing a participatory occupational safety and health program. V Industrial Health, vol. 35, 243–248.
[3] Punett, L & Wegman, D. H. (2004). Work-related musculoskeletal disorders: the epidemiologic evidence and the debate. V Journal of Electromyography and Kinesiology, vol. 14, 13–23. Elsevier, Amsterdam: NDL.
[4] Tveito, T. H., Hysing, M. & Eriksen, H. R. (2004). Low back pain interventions at the workspace: a systematic literature review. V Occupational Medicine, vol., 3–13. Society of Occupational Medicine, London: UK.
