| URE v lokalni skupnosti | | |
| Absolutna zmagovalka med energetsko najbolj učinkovitimi občinami v Sloveniji je letos Mestna občina Ptuj. Dr. Štefan Čelan, ptujski župan, konkretno analizira, kako je Lokalna energetska organizacija za Spodnje Podravje pristopila k programu ukrepov in vlaganj, ki dajejo rezultate. Večino javnih objektov so energetsko prenovili ali pa jih bodo in učinki niso majhni. Posebno pohvalo pa si župani Spodnjega Podravja zaslužijo za projekt PROFORBIOMED, še zlasti, če bodo tudi pri oživitvi lesne verige lahko že v letu 2014 nanizali konkretne dosežke. Dr. Štefan Čelan je optimist. | |
Mestna občina Ptuj ni bila proglašena le za najbolj energetsko učinkovito občino, pač pa je postala absolutna zmagovalka. Kako ste pristopili k strokovni analizi, energetskemu pregledu in porabi energije v občini? Kje so se pokazale največje izgube?
Po ustanovitvi Lokalne energetske agenture Spodnje Podravje (LEA Spodnje Podravje) leta 2007 je ta takoj pričela z analizami energetske učinkovitosti naših javnih objektov. Izvedeni so bili razširjeni energetski pregledi tistih javnih objektov, ki so bili energetsko najmanj učinkoviti. Najvišji potencial prihrankov imajo vrtci, katerih energijsko število presega 250 kWh/(m2a), nato pa osnovne šole z energijskim številom preko 120 kWh/(m2a). V novem Lokalnem energetskem konceptu, ki smo ga izdelali v sodelovanju z LEA Spodnje Podravje, smo izdelali terminski načrt energetskih rekonstrukcij. Uspešno ga izvajamo. Po sprejetju Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja smo izdelali analizo sistema naše javne razsvetljave, ki je pokazala, da je specifična raba električne energije presegala 84 kWh/a na prebivalca, medtem ko Uredba dovoljuje le 44,5 kWh/a na prebivalca. Razširjene energetske preglede javnih stavb je izdelala LEA Spodnje Podravje v sodelovanju z občinsko upravo in osebjem zavodov po izboljšani metodologiji razširjenih energetskih pregledov, ki jo je predpisala država.
To je obsežen seznam ukrepov, ki spodbuja trajnostno energetiko v občini. Koliko sredstev ste v URE in OVE vložili v zadnjih petih letih, od kod sredstva in za katere projekte ste uspeli pridobiti evropska sredstva?
V zadnjih petih letih samo v energetske sanacije objektov v lasti MO Ptuj vložili preko 8 milijonov EUR. Vzporedno je potekala tudi energetska obnova Splošne Bolnice Ptuj, ki je stala preko 3,6 milijona EUR. Za vse projekte smo dobili sofinanciranje iz Kohezijskega sklada. Stopnja sofinanciranja je znašala 85 % upravičenih stroškov, razen za rekonstrukcijo javne razsvetljave, kjer smo pridobili preko 25 % sofinanciranje iz EU sredstev.
Tako ste lažje pristopili k projektom iz lokalnega energetskega koncepta. Kje ste dosegli največje energetske prihranke?
V LEK MO Ptuj smo si zastavile tri prioritetne cilje. Prvi se je nanašal na Energetsko rekonstrukcijo javnih objektov. Planirani prihranki so preko 50 % pri ogrevanju. Drugi na Energetsko rekonstrukcijo javne razsvetljave, s katero smo dosegli 63 % prihranke. Načrtujemo pa tudi rekonstrukcijo sistema daljinskega ogrevanja in prehod na lesno biomaso.
LEA Ptuj smo imenovali za energetskega upravitelja občine. Pospešeno uvaja energetsko knjigovodstvo naših javnih objektov z lastno razvito programsko opremo, medtem ko energetsko knjigovodstvo sistema javne razsvetljave v sodelovanju z našim javnim podjetjem Javne službe d.o.o. že poteka.
Med zanimivejšimi projekti, pri katerem sodeluje LEA Podravje, je PROFORBIOMED, Konzorcij lesne biomase. Načrt je še posebej zanimiv, ker v zadnjem času ni manjkalo razprav, kaj naj Slovenija naredi za oživitev lesno-predelovalne panoge. Kaj načrtujete, je pripravljenost za sodelovanje?
PROFORBIOMED je eden od treh strateških projektov, ki je sofinanciran iz MED programa. Ker je Spodnje Podravje bogato z gozdovi, je vzpostavitev lesne verige od proizvodnje lesne biomase do njene energetske izrabe logičen korak v razvoju. V decembru smo župani Spodnjega Podravja skupaj z ostalimi zainteresiranimi ustanovili konzorcij lesne biomase, ki ga bo vodila in koordinirala LEA Spodnje Podravje. Ustanovitev so podprli vsi župani Spodnjega Podravja. Trajnostno gospodarjenje z našim lesnim bogastvom zahteva organiziran pristop. Naš kakovostni les bi radi predelali doma, manj kvaliteten les in lesne odpadke pa bi radi porabili za ogrevanje javnih objektov in gospodinjstev ter tako zmanjšali odvisnost od fosilnih goriv.
Uvedli ste energetsko knjigovodstvo javne razsvetljave in načrtujete energetsko upravljanje MO Ptuj. Zakaj? Učinki energetskega knjigovodstva?
Pričakujemo multiplikacijske učinke energetskega knjigovodstva. V priv vrsti bomo dobili redni pregled nad porabo energije in vode v naših javnih objektih. S tem bomo lahko sprotno seznanjali občinsko upravo, mestni svet in občane. Po drugi strani bomo dosegli vsaj 6 % prihranke energije s skrbnim upravljanjem zaposlenih. Izkušnje od drugod so znane. Ko se uporabniki zavedajo, da spremljamo oziroma merimo porabo energije in vode, z njo skrbneje upravljajo. LEA Spodnje Podravje, ki ima pregled nad rabo energije v vseh javnih stavbah, bo zaposlene in odgovorne sproti obveščala o rabi energije in vode ter tudi usmerjala zaposlene v odgovornejšo in skrbnejšo rabo energije.
Sprotno spremljanje rabe energije v javnih stavbah in javne razsvetljave omogoča kontrolo doseženih prihrankov po energetskih rekonstrukcijah. Izračunane energetske prihranke moramo namreč doseči in tudi dokazati, v nasprotnem nam grozi vračanje sredstev.
Kakšno energetsko učinkovitost kažejo objekti, kjer ste se odločili za solarno energijo?
Izkoriščanje sončne energije je smiselno le tam, kjer se porabi veliko tople sanitarne vode. To je v našem primeru le v Splošni bolnici Ptuj in športnih objektih. Kakšen vir ogrevanja izberemo, je odvisno od položaja javne stavbe in od ekonomike. Ker je večina naših javnih objektov znotraj zaščitenega pasu kulturne dediščine ali pa v vplivnem območju, smo prisiljeni posegati po drugih obnovljivih virih energije, predvsem po energiji okolja, torej po toplotnih črpalkah.
Premišljena izvedba programov za URE in OVE v občini daje pozitivne finančne učinke in obenem zmanjšuje izpuste CO2, kar kaže na koncept trajnostnega razvoja občine. Kaj kažejo konkretne številke in kakšne načrte imate v predalih?
Skladno z znižanjem rabe energije znižujemo tudi izpuste CO2. Seveda se tukaj ne bomo ustavili. Sedaj pripravljamo energetsko obnovo dveh osnovnih šol. Računamo še na pridobitev nepovratnih sredstev za obnovo zadnjih dveh osnovnih šol. Čakamo na rezultate študije izvedljivosti rekonstrukcije sistema daljinskega ogrevanja s prehodom na zagotavljanje energije iz lesne biomase, električne, toplotne in tudi hladilne. Naslednji izziv je uvajanje trajnostne mobilnosti, pospešeno pa se pripravljamo na črpanje kohezijskih sredstev iz naslednjega finančnega obdobja.
