Energetsko dovoljenje za JEK2 je prvi korak, razprava se je začela – EOL št. 166

Jože Volfand

Slovenija ne more ohranjati rabe premoga še dve desetletji, pojasnjuje minister Jernej Vrtovec. Prepričan je, da »zanesljivost oskrbe z električno energijo zaradi načrtovanega opuščanja rabe premoga nikakor ni ogrožena, ne danes ne leta 2033, bo pa potrebno izvajati začetne ukrepe energetske preobrazbe«. Pri tem navaja OVE in spomni, da NEPN z vsemi ukrepi napoveduje, da lahko presežemo 27%-ni delež OVE v končni rabi energije do leta 2030. Glede naložb v omrežje naslavlja odgovornost podjetij za distribucijo, kar zadeva drugi blok JEK pa je previdnejši od investitorja, ki omenja leto 2033 kot začetek obratovanja še ene jedrske elektrarne. Energetsko dovoljenje je šele prvi korak, javna razprava že teče, nalog, poudarja minister, pa je še zelo veliko.

Zaradi naraščanja cen energentov je zlasti v težavah energetsko intenzivna industrija. Ocene so, da bodo morala nekatera podjetja zaradi visokih cen električne energije in plina zmanjšati proizvodnjo. Ogrožen je transport, tudi drugi del industrije. Kakšne rešitve predlaga MzI, kaj lahko storijo podjetja? Ali ministrstvo morda razpolaga s podatki, kako daleč so z zeleno prenovo energetske oskrbe in z učinkovitejšo rabo energije tisti, ki so jih in jih bodo višje cene energentov najbolj prizadele?

Naraščajoče cene energentov so resna težava za energetsko intenzivno industrijo, če si podjetja niso pravočasno zagotovila dobave z dovolj velikim obsegom dolgoročnejših zakupih pogodb. Ker se cene energentov oblikujejo prosto na trgu, lahko država posreduje le omejeno pri elementih končne cene, ki jih sama določa, kot so davki in prispevki, pri čemer mora spoštovati pravila za državne pomoči. V pristojnosti MzI so prispevki, ki so določeni v energetski zakonodaji. Velja opozoriti, da je že od leta 2016 v izvajanju podporna shema za elektrointenzivno industrijo, ki omogoča oprostitev teh podjetij od večjega dela prispevka za spodbujanje OVE in visoko učinkovite soproizvodnje.

Kaj je to pomenilo za podjetja?

To, da delež prispevka OVE in SPTE v strošku za elektriko pri velikih odjemalcih ni velik, saj so energetsko intenzivna podjetja oproščena 70 % prispevka, saj ima največji porabnik elektrike v Sloveniji Talum olajšavo, da plača prispevka OVE in SPTE le v višini 4,0 % svoje povprečne bruto dodane vrednosti zadnjih treh let. Ministrstvo sicer pripravlja interventni zakon, kjer predlagamo začasno oprostitev DDV, kar bo pomagalo vsem gospodinjskim in poslovnim odjemalcem ne glede na vrsto industrije.

Naraščanje cen energenta je pomembno tudi zato, ker vsi strateški dokumenti o razogljičenju Slovenije zaradi obsega izpustov toplogrednih plinov najbolj naslavljajo pač energetiko in promet. Slovenija potrebuje operativni pristop glede na sprejete zaveze, kako in za koliko zmanjšati TGP do leta 2030. Ali se vam ne zdi smiselno, da bi na osnovi številnih gradiv prav za promet in energetiko pripravili konkreten zavezujoč delovni načrt, agendo z nosilci odgovornosti do leta 2030? To bi moral biti nacionalni akcijski dokument, ki bi zavezal vsako vlado (ne glede na volitve).

Tak konkretni zavezujoči delovni načrt z nosilci odgovornosti do 2030 že obstaja, to je NEPN. Poleg NEPN obstajajo tudi operativni programi na področju trajnostne mobilnosti. Je pa potrebno nenehno zagotavljati in preverjati izvajanje ukrepov, ki so z NEPN predvideni, da se cilji tudi zares dosežejo.

Znano je, da se na nekaterih področjih cilji ne dosegajo. Za zeleni prehod energetike je bil lani sprejet pomemben Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Slovenja bo morala plačevati v mehanizem EU za financiranje OVE, ker ni izpolnila ciljev o deležu OVE v končni bruto rabi energije. S katerimi spodbudami bo MZI pospešil naložbe v OVE in večjo stopnjo samooskrbe zlasti podjetij in skupnosti občanov?

Določeni mehanizmi, ki dobro delujejo, se ohranjajo tudi v bodoče, tak primer so subvencije Eko sklada in podporna shema za investicije OVE na področju elektrike. Z zakonom se uvajajo tudi novi podporni mehanizmi, npr. naložbena pomoč za samooskrbo in podpora za proizvodnjo plinastih goriv in toplote in hladu za ogrevanje ali hlajenje na obnovljive vire energije, odvečno toploto in vodika ter pogonskih tekočih in plinastih biogoriv. Da se izognemo plačevanju statističnih prenosov, pa bomo morali v Sloveniji narediti preboj na področju pospešenega uvajanja samooskrbe z vidika distribucijskega omrežja, umeščanja večjih vetrnih elektrarn v prostor ter nekaterih pilotnih projektov, npr. na področju geotermije. Za spodbujanje investicij je na voljo vrsto finančnih mehanizmov, poleg subvencij in podpor tudi kohezijska sredstva in druga EU sredstva.

A prav obnovljivi viri so najbolj izpostavljeni. Kašen je lahko realni delež OVE v končni rabi energije v letu 2033, saj se zapleta z gradnjo hidroelektrarn. Do leta 2030 naj bi dokončali le HE Mokrice, več hidroelektrarn pa od 2030 do 2040. Toda stroka opozarja, da ne bo mogoče pripraviti projektne dokumentacije in težave bodo s pridobivanjem soglasij. Če ne bo ustreznega deleža vodne energije, vetrne bo malo, ali lahko do leta 2033 nadomestimo izpad TEŠ s sončnimi elektrarnami, lesno biomaso in drugimi viri?

Kakšen je lahko realni delež OVE v 2033, bodo pokazale nove strokovne podlage za pripravo novelacije NEPN. Dejstvo je, da se v okviru EU od Slovenije pričakuje, da bo bistveno povečala cilj OVE do 2030. Kaj lahko naredimo doma, ne da uvozimo statistične prenose, bodo pokazale strokovne analize. Vsekakor pa že sprejeti NEPN kaže, da lahko z izvajanjem vseh ukrepov presežemo 27% do 2030. Pospešeno opuščanje rabe premoga je dejstvo ne samo v slovenskem, ampak tudi v evropskem merilu. To moramo sprejeti in čimprej načrtovati ustrezne ukrepe, s katerimi bomo manko, ki bo nastal z ugasnitvijo termoenergetike, nadomestili.

Velike težave so že z umeščanjem objektov v prostor. V 4. členu Zakona o spodbujanju rabe OVE je stavek: Proizvodnja električne energije, plina in toplote iz obnovljivih virov energije ter gradnja in prevzem objektov in zemljišč, ki so zanjo potrebni, so v javno korist. Kljub tej določbi so zlasti pri umeščanju objektov precejšnje ovire, saj si nasproti stojijo načrtovalci in investitorji ter varuhi narave in okolja. Kakšen sistem sodelovanja zainteresirane javnosti in nevladnih organizacij bi lahko uskladil različna stališča in tako odpravil nenačrtovane ovire pri postavitvi energetskih objektov?

Poleg sprememb sistemske zakonodaje, ki vodi v poenostavitev postopkov, sta za uspešnost pri umeščanju ključna še dva elementa: kompetentnost investitorja ter transparenten in vključujoč odnos do javnosti.

Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda je bila lani v javni razpravi. Med drugim je bil kot rok prenehanja obratovanja bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj najpozneje do leta 2033. Ali je odločitev že sprejeta in kako ste uskladili mnenje z regijo SA-ŠA, ki ne soglaša z datumom? Ali projekcije izračunov kažejo zanesljivost oskrbe z električno energijo, če preneha obratovati TEŠ?

Strategija je sprejeta in začenja se delo. Potrebno bo pripraviti območne načrte za črpanje Sklada za pravičen prehod ter dva zakona. Pomembno je poudariti, da je bila strategija res pripravljena na način »od spodaj navzgor« in vsebuje vse ključne zahteve lokalnih deležnikov. Je pa tudi res, da nekateri lokalni deležniki, in tukaj poudarjamo – niso bili vsi proti, nikakor niso sprejeli letnice 2033. Ključno gonilo tega je bilo prepričanje, da bi morala Slovenija ohranjati rabo premoga še dve desetletji, kar pa enostavno ni bilo možno sprejeti glede na prejete podnebne cilje, glede na črpanje EU sredstev in mednarodne primerjave.

In oskrba?

Zanesljivost oskrbe z električno energijo zaradi načrtov opuščanja rabe premoga nikakor ni ogrožena, ne danes ne leta 2033, bo pa potrebno izvajati začrtane ukrepe energetske preobrazbe.

Jedrski energiji in zemeljskemu plinu naj se bi, po predlogu EK, prehodno priznal status zelene energije. Slovenija je že sprejela opcijo za izgradnjo druge jedrske elektrarne, ki jo naj bi zgradili do leta 2033. Je to realna opcija? Ali je že pripravljen načrt priprav do začetka gradnje, saj še ni doseženo soglasje v družbi, najbrž bo potreben referendum, potrebno bo podaljšati delovanje sedanje jedrske elektrarne in v Sloveniji dokončno urediti problem radioaktivnih odpadkov. Kdaj je predviden začetek javne razprave o drugem bloku JEK? Kakšen bo slovenski energetski miks leta 2033, ko bi naj zaprli TEŠ?

Za JEK2 je bilo izdano energetsko dovoljenje, a to je šele prvi korak od mnogih, ki nas čakajo. Naslednji koraki so na strani investitorja. Verjamem, da jo lahko v primeru, če ne bo v samem postopku prišlo do večjih zamud, zgradimo do leta 2033. Kdaj izvesti posvetovalni referendum, še ni jasno. Javna razprava o JEK2 že teče in se še bo intenzivirala skozi postopke umeščanja.

Kaj je potrebno urediti?

Ureja se veliko zadev v povezavi s podaljšanjem življenjske dobe NEK1, gradi se suho skladišče, teče postopek presoje vplivov na okolje za podaljšanje, začela se bo gradnja odlagališča NSRAO, urejen je zadosten prispevek v Sklad NEK. Energetsko mešanico Slovenije v 2033 je nehvaležno napovedati, a zagotovo bo drugačna kot danes – več OVE, ohranjal se bo nivo oskrbe z jedrsko energijo, premoga ne bo, fosilna goriva, nafta, plin, bodo v upadu.

Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti Ministrstva za infrastrukturo in Ministrstva za okolje in prostor pri vodenju in prostorskem načrtovanju 3. razvojne osi. Njegova ocena je, da je bil MzI neučinkovit. Stroški celotnega projekta znašajo 4,2 milijarde, sodišče pa je ugotovilo, da je gradnja posameznih odsekov finančno neupravičena. Kaj je šlo narobe, kakšna je odgovornost Darsa in kako poteka izvedba 3. razvojne osi?

Glede finančne upravičenosti posameznih odsekov se je treba zavedati, da vloga države ni enaka vlogi komercialne banke, tako da bi lahko presojala samo donos posamezne investicije za konkretnega investitorja. Naloga države je spodbujanje prav tistih projektov, ki sami po sebi ali v določenem obdobju ne prinašajo donosa, prinašajo pa širše družbene koristi, kot so izboljšanje mobilnosti, večja zaposlitev, gospodarski in socialni razvoj določenih delov države, omogočanje odpiranja novih delovnih mest, privabljanje domačih in tujih investicij na območja, ki so do sedaj bila gospodarsko in prometno zapostavljena. Takšni učinki bodo lahko realno zaznavni šele po izgradnji infrastrukture, saj bodo šele takrat privabljali investitorje. Če v takšna območja ne bi vlagali, bi bila ta zapostavljena in gospodarsko šibka. Menim, da si vsi prebivalci zaslužijo dobre možnosti za razvoj svojih območij, kar je ena temeljnih nalog države.

Kako poteka gradnja 3. razvojne osi?

Na severnem delu se za odsek Šentrupert – Velenje pripravlja projektna dokumentacija, pridobitev gradbenega dovoljenja je predvidena v letošnjem letu. Odsek Velenje – Slovenj Gradec je v fazi gradnje. Zaključena je gradnja sklopa Gaberke, v gradnji pa je sklop Jenina, ki naj bi bil zaključen v letu 2023. Za preostalih pet sklopov potekajo aktivnosti pridobivanja gradbenih dovoljenj, katerih izdaja je tudi predvidena v letošnjem letu. Gradnja teh sklopov naj bi se pričela takoj po pravnomočnosti gradbenih dovoljenj. Želim si, da bi tudi na južnem delu, po tožbi na Upravno sodišče s strani Civilne iniciative zoper izdano gradbeno dovoljenje, kmalu pričeli z gradnjo. Gotovo je izvedba investicije prevelik zalogaj za DARS kot investitorja, zato država pri tem sodeluje z državnim poroštvom.

V proračunu MzI za leto 2021 je bilo za infrastrukturne projekte prvič več kot milijarda evrov. Kako so bila sredstva porabljena? Posebej pa na naložbe v zmogljivost omrežja opozarja distribucija. Omenjajo nujnost za več kot 4 milijarde naložb, da bo omrežje dovolj robustno za rast elektrifikacije, navsezadnje je treba tudi sončno energijo pripeljati v omrežje. Kaj bo z naložbami v omrežje?

Ministrstvo ne razpolaga s sredstvi za investicije na področju omrežij, to je v pristojnosti gospodarskih javnih služb. Kot je že NEPN predvidel, bo potrebno za okrepitev omrežij bistveno več sredstev, in upam, da odgovorna podjetja intenzivno izvajajo vse potrebne investicije.

S predlogom Zakona o energetski politiki se MzI odreka sprejetju energetskega koncepta. Ali to pomeni, da Slovenija ne bo dogovorila in sprejela konkretnega in prednostnega načrta naložb do leta 2030 ali do leta 2035, saj je znano, kako dolgo se pripravlja investicijska in projektna dokumentacija, druge ovire pa so znane?

Kot je bilo pojasnjeno ob začetku javne obravnave predloga zakona, z razvojem energetske unije in ob upoštevanju veljavne EU zakonodaje moramo sprejeti nov način načrtovanja na področju energetike. NEPN je 10-letni strateško-akcijski načrt, ki se redno posodablja, dolgoročne podnebne strategije se sprejemajo vsakih 10 let za obdobje 30 let. Vse vsebine, ki bi jih EKS urejal, so konzumirane v teh dveh dokumentih. Oba dokumenta pa sta tudi dovolj natančna, da lahko vsakega investitorja zelo jasno usmerjata.

Lani je bila sprejeta odločitev o gradnji blejske južne obvoznice in da se bo gradnja začela jeseni. Kako bo potekala izvedba celotne naložbe, kdaj bo obvoznica končana, če ne bo zamud?

Južna razbremenilna cesta predstavlja cca 3.300 metrov dolgo novogradnjo, ki bo omogočila navezavo naselij ob južnem obrobju jezera in s tem razbremenitev južne jezerske obale. Celotna novogradnja predstavlja zaključeno celoto, vendar se bo zaradi obsežnosti gradnje, zapletov pri odkupih ter dinamike vlaganj gradila po gradbenih etapah, ki bodo smiselno predstavljale realizacijo zastavljenih ciljev.

Pred pričetkom gradnje 1. etape (križišče na Betinu) je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Vloga je bila oddana na UE v juniju 2021, trenutno poteka dopolnjevanje vloge skladno z zahtevo UE. Pogodba za izvedbo del je v podpisovanju. Izvajalec je GGD d.d., pogodbena vrednost pa znaša 6.294.358,85 evrov. Za 2. etapo (od križišča do predora) potekajo postopki pridobivanja zemljišč. Za 3. etapo (od predora skozi Mlino) potekajo dogovori delovne skupine s krajani, združenimi v civilno iniciativo, ki gradnji nasprotujejo, zato se oblikujejo sprejemljivi omilitveni ukrepi.