Energetski menedžment uporablja le četrtina podjetij v Sloveniji – EOL 124/125

Cena pasovne energije na Futures trgu za leto 2018 (vir: https://www.eex.com/de/marktdaten/strom/futures/phelix-deat-futures#!/2017/11/27)

Glede na rezultate raziskave je električna energija v letu 2017 osrednji energent, ki prevladuje tako pri uporabi za potrebe ogrevanja prostorov in vode kot tudi potrebe proizvodnih procesov. V slovenskih podjetjih od leta 2009 vztrajno narašča uporaba različnih ukrepov za varčno in učinkovito uporabo energije, kot so:

sistemi za regulacijo razsvetljave (41 %), katerih uporaba se je glede na leto 2015 povečala za 10 o.t.,

sistemi za varčno pripravo vode (25 % in porast v primerjavi z 2015 za 9 o.t.) ter

sistemi za varčno ogrevanje in ohlajanje prostorov (55 %), kjer smo v letu 2017 zabeležili porast za kar 19 o.t. v primerjavi z letom 2015.

V zadnjih letih se je izboljšalo poznavanje ukrepov za manjšo in okolju prijazno rabo električne energije. Največji porast v poznavanju od leta 2009 je pri uporabi centralnih »pametnih« nadzornih sistemov razsvetljave, ozaveščanju in izobraževanju zaposlenih s strani zunanjih inštitucij, novejših števcev, ki nudijo optimizacijo stroškov porabe ter uvajanju energetskega menedžmenta. Energetski menedžment pozna večina podjetij, uporablja pa ga zgolj četrtina med njimi. Kot najširše poznana in uporabljana ukrepa podjetja navajajo uporabo varčnih sijalk in izklapljanje naprav.

Napredni števci

Napredne števce ima v letu 2017 24 % podjetij, kar je za 10 % več kot v letu 2015, veča pa se tudi delež podjetij, ki načrtujejo inštalacijo te tehnologije v prihodnosti. Obravnava funkcij naprednih števcev postavlja v ospredje optimizacijo in transparentnost stroškov električne energije, ki tudi leta 2017 po mnenju respondentov ostajata najpomembnejši funkciji. Interes za optimizacijo stroškov podpira tudi ugotovitev, da bi bila več kot polovica podjetij pripravljena plačati višjo ceno za naprave z vgrajeno logiko za omogočanje prilagajanja odjema na osnovi cene električne energije.

Rezultati kažejo, da med elektrodistributerji prihaja do pomembnih razlik v višini investicij v napredno merilno tehnologijo, pa tudi v obsegu funkcij, ki jih omogočajo svojim odjemalcem. Tako vsi distributerji v okviru naprednih števcev zagotavljajo daljinsko odčitavanje števcev in plačilo po dejanski porabi,  hiter in enostaven prehod med dobavitelji, daljinski priklop/odklop uporabnika omrežja, možnost sprotnega prilagajanja svojega odjema ugodnejšim tarifam in možnost spremljanja lastne proizvodnje električne energije. Samo eden med njimi pa nudi npr. možnost enega transparentnega računa za porabo različnih energentov in vode.

Vlaganje v energetsko samooskrbo

V primerjavi z letom 2015 se je za 11 % povečal delež podjetij, ki bi bila pripravljena vlagati lastna sredstva v izgradnjo sistema za samooskrbo z energijo (v letu 2017 je takšnih podjetij 40 %), viša pa se tudi delež podjetij, ki so že investirala v pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov. Tudi na tem področju prevladujejo velika podjetja. Za podjetja, ki jih tovrstne investicije zanimajo, velja, da predvsem stremijo k pridobivanju električne energije iz sončnih virov (88 %), v bistveno manjši meri bi se odločili za vetrno energijo (30 %) in energijo iz lesne biomase (25 %). Namere glede tovrstnih investicij so koncentrirane okrog nižjih zneskov (do 100.000 evrov). Podjetja ocenjujejo, da bi se morale tovrstne investicije povrniti v relativno kratkem časovnem obdobju, v roku 10 let. Narašča delež podjetij, ki tovrstnih investicij ne pogojujejo s pridobitvijo nepovratnih sredstev ali subvencij. V primerjavi z 2015 se je delež teh podjetij zvišal za skoraj 8 %

Zamenjava dobaviteljev električne energije

Od leta 2009 vztrajno narašča delež podjetij, ki so že zamenjala dobavitelja električne energije (leta 2009 14 %, leta 2017 54 %). Osrednji dejavnik za odločitev o zamenjavi cena. Zamenjava dobavitelja poteka brez težav, saj kar 93 % poroča o pozitivnih izkušnjah z menjavo. Poslovni odjemalci med najpomembnejšimi dejavniki oskrbe izpostavljajo neprekinjenost oskrbe in hitrost odprave napak.

Vozni park

Z voznim parkom razpolaga 82 % podjetij. Podjetja, ki v svoj vozni park vključujejo vozila na alternativni pogon, so redka (3 %). Interes za takšna vozila se povečuje in ga v letu 2017 izkazuje 23 % podjetij. Vsekakor so na tem področju možni pomembni premiki v prihodnje, saj povprečne razdalje službenih poti v kar 70 % ne presegajo 150 km. Takšna razdalja pa je dosegljiva tudi za večino današnjih vozil na električni pogon ob enem polnjenju. Pomemben dejavnik za odločitev glede tovrstnih investicij bi lahko bila postavitev večjega števila hitrih polnilnic v širšem okolju, saj več kot polovica respondentov meni, da bi to verjetno vplivalo na nakup službenih vozil na električni pogon.

Energetika v domeni srednjega menedžmenta

Raziskava kaže opazen upad v osredotočenosti na energetsko problematiko na strateškem, dolgoročnem nivoju. Tako v podjetjih energetska vprašanja prehajajo iz domene vrhnjega menedžmenta v domeno srednjega menedžmenta. Na vodstveni ravni manj pogosto razpravljajo o energetskih vprašanjih. Delež podjetij s sprejeto strategijo za varčevanje z električno energijo stagnira (23 %) in je bistveno večji v primeru večjih, proizvodnih podjetij, manj kot tretjina podjetij (28 %) pa ima pripravljeno strategijo za investicije v učinkovito rabo energije. Zgovorno je tudi dejstvo, da ima v primerjavi s preteklimi leti manj podjetij zaposleno osebo, ki je odgovorna za energetska vprašanja. Upada delež podjetij, ki na tem področju sodelujejo z zunanjimi izvajalci.

——————————

Energetska učinkovitost je pomembna za doseganje trajnostnega upravljanja z naravnimi viri, mednarodne konkurenčnosti in zanesljivosti dobave energije. Predvideva se, da bo glede na izhodiščno leto 1990 z učinkovito energetsko politiko možno zmanjšati rabo energije do leta 2020 za 20 % in do leta 2030 povečati energijsko učinkovitost za 27–30 %.

Cilji energetske učinkovitosti v Evropi se na nacionalni ravni udejanjajo s prenosom Direktive 2012/27/ES v Energetski zakon, kjer so opredeljeni ukrepi in mehanizmi za spodbujanje povečanja energetske učinkovitosti. Direktiva hkrati zavezuje dobavitelje elektrike, toplote in plina ter tekočih in trdnih goriv končnim odjemalcem, da morajo zagotoviti prihranke energije pri končnih odjemalcih z namenom zmanjšanja porabe energije.

V zadnjem letu je cena električne energije na veleprodajnih trgih zrasla za približno 30 %. Rast cen je posledica dviga cen fosilnih energentov, slabih hidroloških razmer v letošnjem letu in povečanega odjema kot posledice gospodarske rasti. V leto 2018 vstopamo »s precej nizkimi hidro rezervoarji«. Vsaj na kratek rok in ob visokih cenah na okoliških trgih ni pričakovati večjega padca cen električne energije. Zato je potreba po učinkoviti rabi še kako na mestu.

——————————

Dr. Damijan Mumel z Inštituta za marketing Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru opozarja: “Glede na zbrane podatke sklepamo, da se je spremenil način delovanja podjetij. Možnost doseganja nižjih cen električne energije pri dobaviteljih je za podjetja pomembno orodje nižanja stroškov. Kljub temu načinu razmišljanja in delovanja pa se moramo zavedati, da obstajajo še drugi načini in da lahko mnogo prihranimo tudi z dobro zastavljeno strategijo investiranja v učinkovito rabo energije. Zato je smiselno ozaveščati podjetja, da so lahko take strategije enostavne in operativne, namenjene predvsem temu, da odločitve niso stihijske, temveč načrtovane in s tem tudi dolgoročno bolj smiselne. Ni nujno, da tovrstna vlaganja in ukrepi zahtevajo veliko sredstev. Zelo pomembno pa je, da so koristi investiranja v učinkovito rabo energije jasno vidne.”