Aleš Smuk, Termo-tehnika
Neizkoriščeni viri v Sloveniji so podtalni viri, viri zemlje in zraka, ki so se v zadnjih letih izkazali kot zelo učinkoviti. Dobrih 70 % teh virov izkoriščamo z energijami toplotnih črpalk. Veliko k rabi teh virov prinese Eko sklad. S toplotno črpalko npr. 60-70 % energije dobimo iz okolja, ostalo je električna energija, ki je potrebna za pogon same naprave. V javnem sektorju je okoli 20 % povpraševanja po toplotnih črpalkah, ostalo so fizične stranke, predvsem enodružinske hiše, sicer pa tudi večstanovanjski objekti in javne ustanove.
Aljoša Pajk, PSP
V Sloveniji v veliki meri zanemarjamo energijo sonca, kjer mora biti poudarek tudi na ogrevanju, ne samo na fotovoltaiki. Premalo sonca se izkorišča za ogrevanje. Iz sonca bi se dalo pridobiti veliko več, ker ga je na pretek in je to najcenejša energija. Pred kratkim smo dokončali projekt v bolnici Sežana. Ne samo, da se bolnica ogreva na sonce, ampak se tudi hladi. Bolj močno, kot je sonce poleti, bolj hladi. Naredili smo namreč naprave in absorberje za hlajenje s pomočjo sonca. Z nepovratnimi evropskimi sredstvi se je na tem področju precej obrnilo, potrebno pa bi jih bilo še dodatno izkoristiti, ker potencial za prihranke energije je ogromen. Vsekakor pa večja energetska učinkovitost prispeva k večji konkurenčnosti gospodarstva. Tu je veliko možnosti za nova delovna mesta, uvedbo novih tehnologij. To pa vpliva tudi na izboljšanje okolja.
Danilo Fras, Varnost Maribor
Mislim, da pri rabi energije ne gre toliko za vire energije kot gre za učinkovito rabo energije, saj s tem, kar delamo, delamo potratno. Problem je predvsem, da ne znamo tega, kar uporabljamo, učinkovito uporabljati. Ukrepi za učinkovitejšo rabo energije so več ali manj znani, kot so na primer posegi na sistemih, zamenjava ogrevalnih sistemov, racionalizacija v industriji, toplotna izolacija idr. Ukrepov je premalo. Prav tako se nekatere stvari delajo premalo strokovno in preveč pavšalno. Premalo je analitičnega pristopa, se pravi, kakšen je vložek glede na prihranek. Ni potrebno, da gre samo za velike investicije, saj se da tudi z malimi investicijami veliko narediti. Največ investicij na področju učinkovite rabe energije je pri kakšnih javnih razpisih, v gospodarstvu pa je same racionalizacije proizvodnje manj, ker je to ponavadi povezano z večjimi investicijami.
Herman Pušnik, Prva gimnazija Maribor
Kot ne dovolj izkoriščeni energetski viri so alternativni viri energije, ki jih sedaj še ne uporabljamo v tolikšni meri, kot bi jih lahko. Mislim na biomaso, termalno energijo, vetrno energijo. Naša šola je vključena v projekt Eko šole, preko katere dijaki sodelujejo na različnih razpisih. Predvsem si želimo medpredmetno povezovanje, da na eni strani skrbimo za obveščanje in na drugi strani, da spoznamo priložnosti na tem področju. Na naši šoli smo dali poseben poudarek ravnanju z električno energijo, kjer smo naredili energetsko izkaznico šole, tudi toplotno izkaznico, naredili smo predloge za izboljšanje, potem varčevanje z ugašanjem elektrike, ko je ne potrebujemo (aparatov, luči), prav tako pri vodi, da jo zapiramo in s tem varčujemo z vodo. Za celotno stanje na področju učinkovite rabe energije v Sloveniji pa bi verjetno morali pogledati stanje, kakršno je trenutno, kakšni so finančni učinki, spodbude in morda nato v primerjavi z drugimi državami poiskati primere odlične prakse, ki so se izkazali.
Ivan Klančišar, Eti Izlake
Viri za izboljšanje so v učinkoviti rabi energije, ki jih podpira država s skubvencijami. V našem podjetju jih kar dobro koristimo, predvsem iz naslova učinkovite rabe električne energije, pri zmanjševanju porabe električne energije za razsvetljavo, za pripravo komprimiranega zraka in pri zmanjšanju zemeljskega plina. V industriji smo zainteresirani predvsem za subvencije, je pa težava, da so te zadeve precej komplicirane, dokumentacija je zahtevna. V prihodnje se bo v industriji treba pripraviti na boljše izkoriščanje subvencij. Zaenkrat smo v naši družbi največji prihranek realizirali pri zamenjavi tunelskih peči za žganje keramike s komornimi, kar smo izvedli v letu 2000-2001. Pri tem smo prihranili približno 25 % plina, bistveno večji pa je bil tudi ekonomski učinek. Mislim, da industrija že zelo pospešeno vlaga v nove, energetsko učinkovitejše energije, kajti brez tega ni konkurenčna. Bi pa bili pri energetski prenovi objektov, subvencioniranih s strani države, zainteresirani za to, da bi ta obnova zajemala širši del, ne samo ovoj stavbe oziroma zunanje prenove, ampak tudi stvari, ki globlje posegajo v stavbo, kot je npr. sanacija in varovanje električnih inštalacij, preventivno varovanje električnih inštalacij idr. Tu vidimo velik potencial. Vendar to zaenkrat še ni v upravičenih stroških. Pri nas si bomo prizadevali, da bi to področje razširili, kajti iz tega naslova gredo direktni prihranki energije, predvsem pa je bistveno izboljšanje požarne varnosti stavbe.
Željko Vene, Marles hiše Maribor
V prvi vrsti je za večjo učinkovito rabo energije v Sloveniji potrebna uporaba obnovljivih virov in naravnih izolacijskih materialov, ker je za njihovo proizvodnjo potrebne bistveno manj energije kot za proizvodnjo steklene ali kamene volne. Pri energetskih sanacijah najbolj sodelujemo preko javnih razpisov. Prav tako bi lahko v gospodarstvu imeli kakšne lastne obnovljive vire energije, predvsem tisti, ki so večji potrošniki energije.
