Embalažni trendi | Ana Sotlar |
 
Vsako drugo leto Papirnica Vevče in Brigl & Bergmeister organizirata Mednarodno etiketno konferenco, ki je v več kot dvajsetlih letih prerasla v embalažno konferenco. Tokrat je potekala pod naslovom Skupaj na poti h krožnemu gospodarstvu, s provokativnim podnaslovom Smo pripravljeni na leto 2015? V ospredju so bili izzivi, ki jih prinaša evropska okoljska zakonodaja na področju embalaže in omejenost virov. Svetovni trg embalaže bo z 190 milijard dolarjev v letu 2018 zrasel na 257 milijard dolarjev v letu 2025.
 

Učinkovito do krožnega gospodarstva

Spoznanje, da je krožno gospodarstvo mnogo več od ravnanja z odpadki, je v podjetju Brigl & Bergmeister že dozorelo, pa vendar je razširjena odgovornost proizvajalcev (ROP), ki jo je uvedla Evropska komisija, prinesla spodbudo za premislek o vseh fazah življenjskega cikla izdelkov. ROP je inštrument, ki je kombinacija ekonomskih in regulatornih elementov. V embalažni panogi je potrebno premisliti o izbiri materialov, o barvah, ki jih uporabljamo, in procesih, v katerih ustvarjamo.

Na okrogli mizi in delavnicah so razpravljavci poudarili naslednje:

  • Ni enakih rešitev za vse. Podjetja morajo domisliti rešitve, izdelane po meri.
  • Razviti bo potrebno sodelovalne mreže, da bi podprli sodelovanje strokovnjakov iz različnih področij.
  • Rešitve morda že obstajajo v drugih panogah/industriji in jih je potrebno le prenesti.
  • Uporabljati je treba surovine, ki so okolju neškodljive in lahko reciklabilne.
  • Pri dobavnih verigah bo potrebne več transparentnosti. S širjenjem delovanja se dobavna veriga spreminja v dobavno mrežo.
  • Spremeniti bo treba ustaljene poslovne modele in namesto izdelkov ponujati storitve.
  • Spremeniti je treba tradicionalen način delovanja, razvijati nove načine sodelovanja – koopeticijo.
  • Spremembe bodo podprte z orodji, ki jih prinaša digitalizacija.
  • Zavedati se moramo, da je vsak med nami na koncu potrošnik in da tudi s svojimi nakupovalnimi navadami prispevamo k razvoju okoljsko ustreznejših produktov.

Katja Hanssen iz Environmental Protection Encouragement Agency je poudarila, da je za uvedbo krožnega gospodarstva potrebna sprememba miselnosti, pravzaprav kar kulturna sprememba. Pri tem velja vključevati znanja in sposobnosti mlade generacije.

Eko dizajn

Med glavnimi zaključki konference je pomen eko dizajna. Gre za ekološko zasnovo izdelka/storitve, kamor sistematično vključujemo okoljske vidike izdelka skozi celotno življenjsko dobo izdelka/storitve s ciljem izboljšati okoljsko učinkovitost skozi celoten življenjski cikel. Že v zasnovi izdelka se torej na osnovi okoljskih kriterijev zasnuje, katere surovine in materiali bodo uporabljeni, na kakšnih strojih izdelani, kako bo potekal proces izdelave, katere tiskarske barve bodo uporabljene, kakšna bo embalaža. Upoštevajo se logistične poti, skladiščenje, distribucija, uporaba, zbiranje sekundarnih virov surovin, sortiranje, možnosti recikliranja.

Predstavljena je bila programska rešitev, ki olajša načrtovanje in zasnovo na osnovi ocene življenjskega cikla (LCA – Life cicle assessment). Seveda pa morajo biti v podjetjih ustvarjeni pogoji za uvedbo sprememb, ki vodijo h krožnemu gospodarstvu. Kot je to zelo ilustrativno predstavila Sophie Kieselbach iz podjetja Thinkstep, morajo biti v podjetjih za spremembe na voljo vizija, veščine, spodbude, viri in načrt.

Odmevna je bila predstavitev zmanjševanja količin odpadne hrane z embalažno rešitvijo in primer Heidelberga, ki namesto tiskarskih strojev prodaja storitev tiskanja. Ob tem je Kristina Schneider iz Afinum Management opozorila, da kljub stremljenju k recikliranju ljudje pri tem še neradi sodelujejo. V podjetju je treba ustvariti okolje za kolektivno učenje in delo, saj izkušnje kažejo, da so projektno vodena podjetja bolj interdisciplinarna. Za uspešne spremembe je treba dati prostor inovacijam in razviti učeča se podjetja, zato je potrebno spremeniti način vodenja. Napoveduje se sprememba vodenja v sledenje. V podjetjih je izjemnega pomena razmerje generacij. Izziv je, kako znanje in izkušnje starejših generacij ohranimo in prenesemo ter jih nadgradimo.

Vključevanje potrošnikov

Adeline Farrelly iz FEVE – European Container Glass Federation je povedala, da se po zaslugi potrošnikov in dobrega sistema zbiranja reciklira kar 74 % stekla in da je za to potrebna podpora dobavne mreže. Ključ do tega je komunikacija in izobraževanje potrošnika. Dr. Susanne Czecht iz ERRT – European Retail Round Table je predstavila, kako trgovci koristijo neposreden stik s potrošniki. Z raznimi recepti, nasveti za uporabo, komuniciranjem prednosti izdelka za okolje prispevajo k izobraževanju potrošnikov.