Elektroenergetika je inovacijski izziv, še posebej pametna omrežja – EOL 126

Zakaj je nujno v tranziciji energetskega sistema, kjer gre za nezadržen proces razpršenih virov, za večji delež obnovljivih virov, za zahteve po učinkovitejši rabi energije, za prodor elektromobilnosti in podobno, pred načrtovalce razvoja elektroenergetskega sistema postavljati kot enega temeljnih razvojnih in inovativnih izzivov prav pametna omrežja in na katerih področjih so spremembe najzahtevnejše? Zakaj stroka poudarja, da so pametna omrežja temeljni gradnik učinkovite rabe energije?

Mislim, da je pametna omrežja zelo težko ločiti od vseh naštetih izzivov. Zame pametna omrežja pomenijo optimalni prodor vseh novih tehnologij z vidika elektroenergetskega sistema kot celote. Pametna omrežja posegajo v vse naprave elektroenergetskega sistema prihodnosti in jih prilagajajo tako, da z njimi dosegamo maksimalne koristi. Pametna omrežja so torej pomemben tehnološko-ekonomski gradnik, ker trgu omogočijo, da vire izkoristi v celoti. Seveda pa s pametnimi omrežji ne moremo delati čudežev. Če virov ni ali pa za razvoj trga manjkajo neki drugi klasični ali inovativni elementi, pametna omrežja ne bodo pomagala.

Torej pri pametnih omrežjih strokovnjaki postavljate v ospredje spremembo celotnega koncepta obratovanja in načrtovanja elektroenergetskega sistema. Zakaj? Kaj je v sedanji infrastrukturi najmanj razvito in povezano? So vrzel informacijsko-komunikacijske tehnologije?

Pametna omrežja so zmes inženirskih in ekonomskih pristopov. Ampak inženirji in ekonomisti so imeli na elektroenergetiko pomemben vpliv že pred dvema desetletjema, tremi in danes nihče nima pravice govoriti, da stvari takrat niso bile urejene in viri optimalno izkoriščeni. Problema današnje infrastrukture torej ne smemo videti v povezovanju in predvidljivosti delovanja starih naprav, ker so te že dobro povezane in jih izredno dobro nadziramo.

Kje je potem težava?

Največjo težavo infrastrukture in potreb po spremembi koncepta obratovanja predstavljajo novosti v elektroenergetiki. To so novi cilji na področju razogljičenja, elektrifikacije, povečanja učinkovitosti rabe. Ti cilji ne izhajajo iz same elektroenergetike, temveč elektro energetikom predstavljajo nove robne pogoje, ki jih moramo sprejeti in zanje poiskati najboljše možno mesto v celovitem ustroju novih elektroenergetskih sistemov. Z novimi informacijsko komunikacijskimi tehnologijami tako denimo ne rešujemo starih problemov, temveč iščemo z njihovo pomočjo rešitve za izzive prihodnosti. Če tega ne bomo naredili, bodo novi viri slabo izkoriščeni, padla bo kakovost delovanja sistema, dvignile se bodo cene električne energije in odjemalci bodo na koncu potegnili kratko.

Kaj lahko stori stroka? V Elesu vodite področje za strateške inovacije. Lahko se pohvalite z nekaj projekti oziroma inovacijami. Kaj je vaša strateška usmeritev?

ELES zaposluje veliko število zelo visoko izobraženega kadra z veliko izkušnjami ne samo na nacionalnem, temveč tudi na mednarodnem nivoju. Elektroenergetika je inovacijsko zelo aktualna panoga. Elesovi strokovnjaki pri svojem delu ves čas stremimo k tehnološkim spremembam. Zato so inovacije del našega vsakdana. In na tem mestu stopi v ospredje področje, za katerega sem odgovoren. Namreč da dobre ideje, možnosti in priložnosti, ki so tako ali drugače povezane z elektroenergetiko, dobijo podporo na najvišjem nivoju v družbi ELES in v širšem slovenskem in evropskem prostoru. V okvir aktivnosti področja potem sodi tudi obvladovanje tveganj raziskovalnih projektov, morebitno pridobivanje nepovratnih sredstev, razvoj standardizacije, zakonodaje in podobno. Na ta način je ELES v samo nekaj letih postal prepoznaven po velikih raziskovalnih projektih.

Za kakšne projekte gre?

FutureFlow je denimo največji raziskovalni projekt, ki se financira iz programa obzorje 2020 in ga vodi slovenska družba, v tem primeru ELES. Projekt SINCRO.GRID je prvi prioritetni evropski projekt pametnih omrežij na infrastrukturnem področju, projekt NEDO pa je največji slovenski nacionalni projekt pametnih omrežij, ki se izvaja v sodelovanju med slovenskimi in japonskimi družbami. Omenim naj še projekt OSMOSE, kjer sta slovenska proizvodnja in prenos prvič stopila skupaj in sodelujeta na področju EU raziskav, ter projekt Defender, eden najbolj vidnih projektov na področju kritične infrastrukture v Evropi. Pod Elesovo koordinacijo poteka razvoj svetovno najbolj naprednih tehnologij povečevanja termičnih zmogljivosti električne infrastrukture, to je projekt SUMO. Pa še bi lahko našteval.

Kje je Slovenija pri razvoju pametnih omrežij, če upoštevamo na eni strani napredno merjenje in pametne števce, na drugi strani pa prilagajanja odjema električnega omrežja in aktivna omrežja, v primerjavi s sosednjimi državami? Ali smo na vlaku pametnih omrežij v primerjavi z EU?

Slovenija je na področju pametnih omrežij dobra, ker se zaradi relativne majhnosti lahko zelo hitro obrne in odloči za vstop v katerokoli smer razvoja. Tako smo zelo hitro pričeli z integracijo pametnih števcev. V Sloveniji imamo delujočo shemo prilagajanja odjema, kjer so odjemalci za aktivacijo s strani sistema nagrajeni z nižjo ceno električne energije. Tudi na področju javne polnilne infrastrukture smo v koraku s sosednjimi državami in jih večinoma tudi prehitevamo.

Težav ni?

So. Težava v Sloveniji je podobna kot težava pametnih omrežij v celem svetu. Obnovljivi viri danes delujejo vzporedno s klasično proizvodnjo in prava odvisnost od pametnih omrežij, ki jo predvidevamo v obdobju po izteku obratovanja fosilnih elektrarn, danes še ne nastopa. Zato tudi večji specializirani svetovni igralci na tem področju, kot so denimo družbe SilverSpring, Enernoc in podobne, ne ustvarjajo takšne rasti, kot jo zasledimo pri uspešnih tehnoloških družbah na drugih področjih. Situacija pa nas ne sme zaslepiti. Pametna omrežja bodo nujni sestavni del delovanja elektroenergetskih sistemov prihodnosti in v trenutku, ko bo ta nuja nastopila, moramo biti na njih pripravljeni.

Potemtakem so upravičene kritike nekaterih energetskih menedžerjev, da energetsko omrežje ni pripravljeno na razpršene vire iz OVE?

Tovrstne kritike so v prvi vrsti koristne, ker opozarjajo na problem omrežja, ki se ga odjemalci in lastniki razpršenih virov večinoma ne zavedamo. Energetska omrežja so po mojem bolj kot kadarkoli nujna za to, da bo elektrika tudi v prihodnosti tako v industriji kot gospodinjstvih ena od manjših postavk v proračunu. Na drugem nivoju pa lahko o tej kritiki razmišljamo kot o opozorilu, da so potrebne investicije. Tako bodo omrežja v prihodnosti lahko sprejela dodatne količine razpršenih virov, dodatni odjem električnih vozil in podobno. Pri tem se energetski menedžerji praviloma ločimo na tiste, ki vidijo prihodnost v reševanju problemov z uporabo konvencionalnih tehnologij, in tistimi, ki vidijo prihodnost v večjem prihodu novih tehnologij. Kaj je prava pot, bo pokazal čas. Se pa ne strinjam s kritikami energetskih menedžerjev, ki ciljajo na reševanje vseh problemov prihodnosti z gradnjo dodatne konvencionalne infrastrukture.

Napredno merjenje električne energije naj bi zelo vplivalo na razvoj trga z energijo in na razvoj energetskih omrežij prihodnosti. Zakaj? In kje smo pri tem odjemalci?

Napredno merjenje omogoča prehod odjemalca iz pasivnega kupca električne energije v aktivnega odjemalca, ki sodeluje v procesih delovanja omrežja in s tem bistveno zmanjša svojo ceno električne energije. Aktivni odjemalci preko posrednikov sodelujejo na obstoječih trgih in novih trgih tako imenovanih sistemskih storitev. Zato lahko upravičeno rečemo, da sta napredno merjenje in razvoj trga dve strani istega kovanca. Na srečo posrednikov so tudi pri novih trgih odjemalci odvisni od njih, tako da odjemalec na srečo ali pa na žalost še vedno ne more na trgih nastopati samostojno. V resnici odjemalcev, ki bi jih to zanimalo in bi se hoteli s tem ukvarjati, niti ni toliko. Vprašanje, na katerega ta trenutek nima nihče odgovora, je, ali je smiselno trg razvijati v smeri, da odjemalci na njem nastopajo samostojno. Torej, ali je smiselno razvijati platforme, ki bodo odjemalcem omogočile, da brez posrednikov kupujejo električno energijo in ponujajo storitve aktivnega odjema.

Kako lahko Eles spodbudi uvajanje pametnih omrežij in kateri projekti lahko temu največ prispevajo?

Eles je podobno kot druge velike energetske družbe primarno fokusiran na energetske procese. To znanje je zelo specifično in pogosto na zelo drugačen način sprejema predloge iz industrije, kot to pričakuje naša okolica. Ampak to je bistvo ustvarjalnega dialoga, ki ga moramo vzpostaviti na različnih ravneh, da bomo kos izzivom razvoja energetike v prihodnosti. Eles lahko z aktivnim delom in angažiranjem spodbudi uresničevanje več domišljenih in koristnih projektov. Trenutno je to najlažje s skupnim nastopom in sodelovanjem na mednarodnih projektih in razpisih, v prihodnosti pa bodo priložnosti to formalno obliko zagotovo tudi presegle.