Vprašujejo dijaki Ekoskupine II. gimnazije Maribor pod mentorstvom profesoric Darje Kravanja in Sanje Cvar.
Poraba energije se veča, zato je naše okolje vedno bolj obremenjeno, hkrati pa se zaloge energije manjšajo. Pomemben način varčevanja je tudi kvalitetna gradnja. Zanima nas, kolikšen delež (v odstotkih) novih objektov, ki se gradijo v Sloveniji, bi lahko šteli med pasivne hiše, s čim manjšo potrebo po energiji. Koliko novih poslovnih objektov je grajenih v skladu z najnovejšimi spoznanji o energetski varčnosti?
Odgovarja mag. Miha Praznik, Gradbeni inštitut ZRMK, energetsko svetovanje ENSVET
Podamo lahko grobo oceno. V Sloveniji se na letnem nivoju zgradi med 3.000 in 4.000 novih individualnih stanovanjskih stavb, tipično npr. družinskih hiš. Po podatkih Eko sklada j.s. na njihovih javnih pozivih za sofinanciranje nizkoenergijske in pasivne individualne stanovanjske gradnje letno kandidira približno 200 novograditeljev. Gre za objekte z računsko rabo toplote za ogrevanje stavbe Qnh < 15 kWh/m2a (pomeni število kilovatnih ur energije za ogrevanje vsakega kvadratnega metra stanovanjske površine na leto) (razred pasivne hiše) in Qnh < 25 kWh/m2a (razred visoko učinkovite nizkoenergijske hiše). Kot informacijo lahko za primerjavo navedemo, da povprečna obstoječa stanovanjska stavba po statističnih podatkih letno porabi približno 140 kWh/m2a energije za ogrevanje, torej kar 5- do 10-krat več. Ob tem ocenjujemo, da je v teh razredih energijske učinkovitosti letno zgrajenih še dodatnih do 50 odstotkov stavb, glede na predhodni podatek o evidentiranih projektih, ki pa v okviru navedenih razpisov niso zajeti. Naša ocena za visoko učinkovito individualno stanovanjsko gradnjo se giblje v razredu 7 do 10 odstotkov. Pri večstanovanjski gradnji je takšen delež težje oceniti, računamo pa lahko z vsaj nekaj večjimi večstanovanjskimi objekti letno (manjši in večji stanovanjski bloki, stolpnice). Enako velja za poslovne objekte, kjer lahko takšne učinkovite projekte ocenjujemo v količini nekaj primerov letno.
