Vprašujejo učenci ekokrožka Podružnične osnovne šole Dobrnič, pod ekokoordinatorstvom Nine Dimec Dular.
Les je na voljo pred našim pragom in neprekinjeno raste v naši neposredni bližini že stoletja. Pri prenovi PŠ Dobrnič je občina Trebnje podprla predlog glede vrste ogrevanja šole. Tako je šola opustila ogrevanje s kurilnim oljem in pričela šolo ogrevati s sodobno ogrevalno napravo na lesno biomaso, natančneje s sekanci. Kako naj vemo, da ta način ogrevanja minimalno onesnažuje lokalno okolje? Ali obstajajo primerjalne analize med različnimi načini ogrevanja, okolju bolj in okolju manj prijaznimi? S katero metodo so dokazali, da se pri izgorevanju biomase v ozračje sprosti samo tolikšna količina CO2, kot ga nastaja pri trohnenju v gozdu? Ali zato ogrevanje z lesom ne povzroča učinka tople grede?
Odgovarja prof. dr. Vincenc Butala, univ. dipl. inž., Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani
Vaše razmišljanje vodi v spremembo razumevanja uporabe okolju prijaznih goriv in naprednih tehnologij, kar je izjemno pomembno. Človek se je že od nekdaj ogreval z lesom, tudi danes je opazen trend povečanja uporabe lesa, ali kot pravimo lesne biomase, za ogrevanje naših domov. Drevo oziroma rastline zbirajo energijo Sonca. Sonce daje energijo za rast biomase, stranski proizvod tega procesa je tvorjenje kisika (O2). S pomočjo klorofila se iz vode, ogljikovega dioksida (CO2) in zraka v procesu, ki ga imenujemo fotosinteza, sončna energija v obliki organskih ogljikovih spojin shranjuje v rastlinah. Biomasa, med katero spada tudi les v najširšem smislu, je torej uskladiščena sončna energija. Pri zgorevanju lesa se tvori ravno toliko ogljikovega dioksida (CO2), kot se ga pri procesu fotosinteze ponovno veže. Les uvrščamo zato med obnovljive vire energije in pravimo, da je zgorevanje lesa CO2 nevtralno, dokler je njegova energijska raba enaka prirastku. V tem primeru okolje ni obremenjeno z dodatnimi emisijami ogljikovega dioksida (C02), kot se to dogaja pri zgorevanju fosilnih goriv. Ob ogrevanju z lesom večina pomisli na stare kurilne naprave, ki so bile največkrat projektirane za premog in jih je bilo potrebno večkrat dnevno ročno uporabljati. V teh napravah zgoreva les energijsko neučinkovito, s slabim izkoristkom in nedopustnimi emisijami. Moderne kurilne naprave na lesno biomaso nudijo ugodno (avtomatizirano), varno in gospodarno oskrbo s potrebno toploto in minimalnim obremenjevanjem okolja. Rezultati dokazujejo, da uporaba lesne biomase pri upoštevanju celotne verige (od poseka v gozdu, transporta itd.) ni brez emisij CO2, v primerjavi z zemeljskim plinom pa je emisijsko ugodnejša. Primerjava med oskrbo s sekanci in peleti kaže na stroškovno ugodnejšo oskrbo s peleti za 16 odstotkov, a z večjo rabo energije za 193 odstotkov in večjimi emisijami CO2 za 28 odstotkov kot pri oskrbi s sekanci. Gozd je izjemno naravno bogastvo, zato ga moramo pravilno izkoriščati. Vsako drevo v gozdu je pomembno za pridobivanje kisika, ki ga potrebujemo v našem življenju, prav tako pa tudi pri zgorevanju lesa v kurilnih napravah.
