Vprašuje Maja Jovanov, učenka 8. razreda OŠ Dušana Bordona Semedela – Koper, pod mentorstvom učiteljice Natalije Fabec.
Vprašanje: V zadnjem času je ena najbolj priljubljenih tem skrb za okolje. Veliko se govori o recikliranju in kako lahko sami pripomoremo k temu. Tudi na naši šoli skrbimo za pravilno ločevanje odpadkov, saj smo Ekošola. Nekaterih odpadkov se ne da reciklirati, na primer kosovnih odpadov, strupenih odpadkov, zdravil … Kaj se zgodi z njimi, ko prispejo na odlagališče odpadkov? Kako sicer potekajo procesi recikliranja in ločevanja odpadkov na odlagališčih? Nam lahko napišete kaj več o tem?
Odgovarja mag. Helena Kojnik, predstavnica za odnose z javnostmi v družbi za ravnanje z odpadki Simbio, d.o.o.:
Odpadki, ki se jih ne da reciklirati, se na našem območju zbirajo v zelenem zabojniku pod nazivom mešani komunalni odpadki. Ti odpadki, kot so vložki, plenice, lepilni trakovi, tekstil, vrečke iz sesalnikov, zobne ščetke, tapete, fotografski papir, posip za mačji WC, keramika, porcelan v manjših količinah, plastificiran papir, umazana embalaža, žarnice, barvice, igrače, kasete, vosek, meso in kosti, gredo v mehansko-biološko obdelavo Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje. Najprej se zagotovi izločanje odpadkov, primernih za recikliranje. Ob koncu leta 2016 je namreč prišlo do nadgradnje mehansko-biološke obdelave (namestitev sita in optičnega separatorja), ki omogoča izločanje 20 do 30 % uporabnih odpadkov iz mešanih komunalnih odpadkov za nadaljnje razvrščanje v sortirnici. Po izločanju odpadkov, primernih za recikliranje, sledita aerobna ali anaerobna obdelava mešanih komunalnih odpadkov, pri čemer se izloči odpadke, primerne za energetsko predelavo (t. i. lahka frakcija gre na sežig v toplarno), del, ki ostane (t. i. težka frakcija), pa se odloži na odlagališču preostanka odpadkov.
Kosovne odpadke, kot so kopalniška oprema, pohištvo, preproge, vzmetnice, svetila, senčila, gospodinjski aparati, športni rekviziti ipd., najprej pregledamo, če bi še lahko bili uporabni. Če bi z manjšim popravilom še lahko služili svojemu namenu, jih predamo centru ponovne uporabe. Če se jih ne da ponovno uporabiti, jih demontiramo v objektu za demontažo. Razstavimo jih na posamezne kose in izločimo potencialne dele, primerne za reciklažo.
Nevarne odpadke, kamor sodijo tudi zdravila, predamo pooblaščeni družbi za odstranjevanje ali predelavo teh odpadkov. V primeru e-odpadkov – vsi zbrani e-odpadki in odpadne baterije se obdelajo in reciklirajo v skladu z obstoječimi predpisi in dovoljenji. Obdelava se vrši v Sloveniji za tiste skupine e-odpadkov, za katere tu obstaja ustrezna tehnologija. Odstranijo se ohišja, kabli, steklo, plastika, tonerji, baterije, elektromotorji, kondenzatorji, tiskana vezja itd.
Odpadki se pred odlaganjem obdelajo, torej so odlagališča samo del centrov za ravnanje z odpadki, na katera se odloži preostanek predhodno obdelanih odpadkov.
V RCERO Celje se izvaja še kompostiranje biorazgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada v kompostarni. Najprej ločeno zbrane biološke odpadke in strukturne materiale dostavimo v prvi del objekta (sprejemni del), v katerem pripravimo kompostno mešanico. Odstranimo moteče snovi, zmeljemo odpadke in v mešalcu pridobimo enakomerno strukturo zmesi. Pripravljeno mešanico odpeljemo v drugi, zaprt del objekta (hala za kompostiranje), v katerem poteka aerobna razgradnja. Onesnažen zrak, ki pri tem nastaja, se čisti v biofiltrih, ki so nameščeni na strehi objekta. V zadnjem delu (rafinacija) poteka končna razgradnja in zorenje komposta, ki ga na koncu procesa presejemo preko sita. Kompost lahko uporabijo občani kot humus.
Sortirnica ima dve hali. V prvi hali so nameščeni trgalec vreč, transportni trakovi, sito, izločevalec magnetnih in nemagnetnih kovin, stiskalnica sekundarnih surovin in sortirna kabina, kjer se ročno prebirajo različne vrste odpadkov. Drugi del je namenjen skladiščenju sekundarnih surovin. Objekt je v celoti zaprt. Namenjen je dodatnemu presortiranju ločeno zbranih odpadkov v zbiralnicah (ekološki otoki), kjer se med drugimi zbirajo različne vrste plastike, papirja in kovin. Iz teh odpadkov pripravimo bale in jih predamo prevzemnikom za predelavo v nove izdelke.
Toplarna Celje zaključuje fazo obdelave odpadkov, ki so bili predhodno obdelani in pripravljeni v regionalnem centru. Deluje na način, ki omogoča energijsko izrabo lahke frakcije preostanka komunalnih odpadkov, torej proizvaja tako toplotno kot električno energijo. Papir, karton, les, tekstil in ostalo, ki predstavljajo lahko frakcijo, skupaj z blatom iz centralne čistilne naprave predstavljajo energent za Toplarno Celje. V toplarni letno izrabijo 20.000 ton predelanih odpadkov in 5.000 ton blata iz čistilne naprave. Proizvedeno električno energijo dovajajo v distribucijsko omrežje, toplotna energija pa se koristi za ogrevanje mesta Celje.
