| Sheme | | |
| Ali bo Slovenija končno začela učinkoviteje urejati velik okoljski problem – razgradnjo izrabljenih vozil? Ocene so znane. Na trgu je letno neznano kam izginilo 30.000 in več vozil. Lastnik vozila ni dolžan nikjer pokazati potrdila o razgradnji vozila, kar še zdaj ni rešeno in ostaja tudi za novo shemo nerešljiva uganka. Bo zakonodajalec to spremenil? Zakaj je Sekcija za osebna motorna vozila prevzela odgovornost za ustanovitev sheme za IMV, odgovarja njen sekretar, Mirko Fifolt s Trgovinske zbornice Slovenije. | |
Kaj pomeni vzpostavitev sheme za zagotovitev večje učinkovitosti pri ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili in kako je Sekcija za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije uspela združiti različne interese pri uvajanju skupnega načrta? Kdo je nosilec skupnega načrta? Zakaj je Sekcija prevzela nalogo glavnega koordinatorja?
Sekcija za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenija združuje večino slovenskih uvoznikov avtomobilskih znamk in je v vseh teh letih pri dodeljevanju koncesij za ravnanje z izrabljenimi vozili aktivno sodelovala tako z Ministrstvom za okolje in prostor kot tudi potencialnimi kandidati za pridobitev koncesije. Vzpostavitev nove sheme ravnanja z izrabljenimi vozili pomeni izboljšanje delovanja sheme ravnanja z izrabljenimi vozili, kot je to potekalo do sedaj, saj se je s sprejemom nove uredbe oziroma s spremembo pravilnika v uredbo odgovornost prenesla na proizvajalce oziroma uvoznike avtomobilov. V sekciji tudi upamo, da bo z novo uredbo, ki določa ob nespoštovanju ravnanja z izrabljenimi vozili tudi globe, stanje na tem področju bolj urejeno. V sekciji za osebna motorna vozila smo se vseskozi zavzemali, da bi pri novi shemi poskušali dobiti nosilca skupnega načrta za naloge in odgovornosti, ki jih imajo po novi uredbi proizvajalci. Za nosilca skupnega načrta smo izbrali konzorcij Avtotransporti Kastelec, Karbon in Saubermacher, ker je v danem trenutku ponudil najbolj optimalni skupni načrt ravnanja z izrabljenimi vozili in bil pripravljen sprejeti naše pogoje oziroma se jim najbolj približati. Nova shema se imenuje Ecomobil. Sekcija za osebna motorna vozila je prevzela nalogo glavnega koordinatorja, ker zastopa interese vseh članov sekcije – uvoznikov vozil in se je tako lažje pogovarjala s kandidati za nosilca skupnega načrta. Poleg tega pa je bilo potrebno vse zadeve uskladiti tudi z matičnimi tovarnami – proizvajalci v tujini.
Znano je, da je eden ključnih problemov pri ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili v Sloveniji dejstvo o neučinkovitosti koncesionarskega sistema, saj je na trgu poniknilo letno okrog 30.000 vozil. Kako ste se v pripravah na shemo opredelili do tega problema?
Neučinkovitost koncesionarskega sistema vidimo v treh ključnih točkah: v zadnji podelitvi koncesij so po 9. a členu vozila razstavljali tudi avtoodpadi, ki pa niso bili dolžni poročati o masnih tokovih MOP. Zato je prihajalo do tega, da so bila vozila razstavljena in prodani uporabni deli, ostala pločevina (školjka vozila) pa se je po navadi prodala kot staro železo. To v novem sistemu ne bo mogoče, saj bodo poročevalci vsi, ki bodo sodelovali v skupnem načrtu. Drug problem je izjava o lokaciji, ki se je sicer na upravnih organih izpolnjevala, vendar za ta vozila ni nihče odgovarjal, ker s starim pravilnikom to ni bilo urejeno. Izjava o lokaciji je še danes problem, ki ga bo potrebno skupno reševati. Naša sekcija je predlagala, da se uvede namesto letne dajatve na motorna vozila (prej cestna taksa) davek na premičnino (vozilo), ki se plačuje tudi potem, ko je vozilo odjavljeno iz prometa, do trenutka, ko lastnik vozila na upravni organ dostavi potrdilo o razgradnji vozila ali pogodbo, da je vozilo prodal. Ta problem trenutno še ni rešen in ga bo potrebno rešiti, sicer shema ne bo funkcionirala. Kot zadnja izboljšava pa so globe za izvajalce skupnega načrta, v kolikor ne spoštujejo pravil, napisanih v uredbi.
Vendar ste opredelili razširjeno odgovornost proizvajalcev, uvoznikov avtomobilov in odgovornost lastnikov avtomobilov?
Razširjena odgovornost proizvajalcev oziroma uvoznikov avtomobilov je rešena na ta način, da se obveznosti prenesejo na izvajalca skupnega načrta, seveda v smislu izvajanja razgradnje izrabljenih vozil, odgovornost kot taka pa ostane na proizvajalcu vozil.¸
Shema mora zagotoviti učinkovit sistem za zbiranje vseh IMV in odpadnih delov. Kako boste to dosegli?
V sekciji smo si vseskozi prizadevali, da bi kot nosilca skupnega načrta imenovali vse dosedanje izvajalce koncesij in na ta način poskušali zagotoviti nemoteno delo in preprečiti vzporedne sheme, ki ne bi bile vključene v sistem skupnega načrta. To nam v celoti ni uspelo, saj so nekateri igralci ostali zunaj, tukaj mislim predvsem na Dinos in Združenje avtoodpadov, vendar upam, da se bo določen nosilec skupnega načrta uspel dogovoriti za sodelovanje tudi z ostalimi, ki se želijo še naprej ukvarjati z razgradnjo izrabljenih vozil.
Koliko pooblaščenih obratov za obdelavo IMV v Sloveniji imamo in koliko bi jih morali imeti?
V tem trenutku imamo tri, štiri obrate za obdelavo, vendar to za novo uredbo in shemo ni pomembno, saj so do sedaj dovoljenje od Agencije RS za okolje in prostor potrebovali samo koncesionarji. Po novi uredbi jo bo moral imeti vsak, ki bo prijavil svoj obrat za obdelavo IMV. Pogoji za pridobitev dovoljenja po novi uredbi so veliko strožji, kot so bili do sedaj, zato bo tudi pridobitev novih dovoljenj velik zalogaj za nosilca skupnega načrta in upamo, da ga bo pridobil v pravem času.
Kaj pomeni, da bo shema reprezentativna, in kdaj načrtujete začetek konkretnega dela? Na katere težave ste naleteli pri pripravi oziroma dogovarjanju za sheme?
Shema bo reprezentativna, v kolikor bo v njej združenih vsaj 65 odstotkov vseh proizvajalcev oziroma uvoznikov vozil v RS. Osnova za izračun reprezentativnosti so podatki o registraciji novih vozil v letu 2010 po znamkah, pri čemer smo v shemo vključili tudi tiste znamke, ki niso članice naše sekcije, tako da bomo dosegli skoraj 99-odstotno reprezentativnost.
Marko Vergo, vodja centra za razgradnjo pri podjetju Avtotransporti Kastelec Lado, s. p.
Kje so ključni problemi pri ravnanju z IMV v Sloveniji?
Ključni problem pri ravnanju z IMV v Sloveniji predstavlja še vedno veliko število IMV, ki končajo na raznih deponijah ali avtoodpadih brez potrdila o razgradnji vozila. Naj omenimo, da nekateri nelegalni avtoodpadi in Romi prevzemajo vozila brezplačno ali pa z minimalnim odkupom ter s tem onemogočijo dotok vozil na prevzemna mesta. Razgradnja teh vozil se odvija na neprimernih lokacijah, s čimer se povečuje možnost onesnaženja okolja, na koncu pa končajo vozila na deponijah ali v drobilcu kot sekundarna surovina, brez ustrezne dokumentacije, ki bi omogočala pregled nad ravnanjem z IMV. Problem predstavlja tudi neozaveščenost zadnjih imetnikov vozila v Sloveniji, da je predaja obratu za razstavljanje izrabljenih motornih vozil edina EKOLOŠKO PRAVILNA odločitev, ki jo naredijo za svoje odsluženo vozilo, saj izrabljeno motorno vozilo predstavlja okolju nevaren odpadek.
Kako lahko koncesionar vpliva na to, da bo na sivem trgu izginilo manj IMV?
Koncesionarji skušamo problem izginjanja IMV na sivem trgu reševati z ozaveščanjem prebivalcev s posredovanjem informacij o škodi, ki jo lahko nelegalno razgrajeno izrabljeno motorno vozilo povzroči v okolju. V ta namen sedanji koncesionarji in bodoči nosilci skupnega načrta vlagamo precejšnja sredstva v tiskane medije, radio in televizijo. Podjetje Avtotransporti Kastelec nudi celo brezplačen prevoz »nevoznih« odsluženih vozil za bližnjo okolico.
Kaj lahko pomeni nova shema za postopno ureditev te problematike v Sloveniji?
Nova shema bo na podlagi izpopolnjene Uredbe o izrabljenih vozilih (Uradni list RS, št. 32/2011, z dne 29. 4. 2011) bistveno bolj urejala to problematiko, ker bo zajemala tako kontrolo kot sankcije nad delom proizvajalcev vozil, obratov za razstavljanje, zbirnih mest, predvsem pa zadnjih lastnikov odsluženih vozil. Večji nadzor bo tudi nad sedanjimi avtoodpadi, saj bodo morali biti po novem za delo vključeni v shemo v sklopu enega izmed obratov za razstavljanje izrabljenih vozil.
