| Elektrarna na lesno biomaso | | |
| Elektroprom iz Kisovca se je zavestno odločil za energijo iz lesne biomase. Ne od včeraj in ne zato, ker je letos zaradi žledoloma lesna biomasa razmeroma cenovno ugodna. Več ekonomskih in okoljskih razlogov je, ki so lastnika podjetja, Janeza Vidmarja, prepričali, da z elektrarnami s soproizvodnjo toplotne in električne energije na zeleni energent ustvarja drugačno prihodnost. In pravi, da s tem zmanjšuje tudi energetsko odvisnost države, odpira delovna mesta, za petnajst let pa si je s pogodbo o odkupu električne energije zagotovil trdno poslovanje nove elektrarne. V pogovoru sta sodelovala Janez Vidmar in direktor Tomaž Kralj. | |
Elektrarne s soproizvodnjo toplotne in električne energije, ki imajo za energent lesno biomaso, so v Sloveniji redke. Zakaj ste se odločili za to naložbo in katere so njene glavne značilnosti – od finančnih do tehničnih?
Odločitev za elektrarno na lesno biomaso oziroma za postrojenje kogeneracije je v nas zorela kar nekaj časa. Glavna prednost pred postrojenjem na ze meljski plin je neodvisnost od tujine z uporabo domačega energenta. Vrednost naložbe je 800.000 evrov, ki smo jo financirali z lastnimi in z bančnimi sredstvi. Tehnologija s pirolizo pa je nemška.
Zakaj uporabljate kot energent lesno biomaso, od kod je surovina, koliko jo boste letno potrebovali in kaj pomeni v strukturi cene kilovata?
Kot ste že dejali, se kot energent uporabljajo lesni sekanci iz mehkega lesa. Surovina je iz okoliških gozdov. Z domačim energentom spodbujamo lastnike gozdov, kmete, da čistijo gozdove in s tem pridobijo dodatni zaslužek, gozdovi pa so očiščeni in pomlajeni. Poraba sekancev je okrog 0,5 Nm3/h za 90 kW električne energije in 220 kW toplotne energije oziroma okrog 4300 Nm3/leto. Energent predstavlja strošek v višini 1/3 prihodka od prodaje elektrike.
Posebnost pri izgradnji elektrarne je kratek čas izvedbe – od projektov do izgradnje. Kako vam je to uspelo, saj se praviloma pri takih naložbah zaplete prav pri izdaji okoljskih in drugih dovoljenj? Mudilo se vam je tudi zaradi energetskega zakona.
Dejansko nam je uspelo v zelo kratkem času urediti vse potrebno in vstopiti v podporno shemo po starem energetskem zakonu. Glede na dejstvo, da izpustov ni in da ni negativnih vplivov na okolje, ni bilo težav pri okoljskih dovoljenjih. Poudariti želimo, da nam brez podpore in razumevanja Občine Zagorje in UE Zagorje ne bi uspelo v tako kratkem času pridobiti vseh potrebnih dovoljenj. Tudi ARSO je hitro reagiral.
V kolikšnem času se vam bo naložba povrnila in kaj pomeni za vložena sredstva pogodba, ki vam zagotavlja 15-letni odkup elektrike? Za kaj uporabljate toplotno energijo?
Naložba se nam bo predvidoma povrnila v 10-12 letih. Pogodba nam pomeni, da bomo lahko 15 let prodajali proizvedeno elektriko po subvencionirani ceni, kar predstavlja tudi neko garancijo, da se nam bo investicija sploh povrnila. Toploto trenutno uporabljamo za sušenje sekancev za potrebe elektrarne in sušenje sekancev za zunanjega porabnika.
Na čem slonijo vaše trditve, da gre za ekološko neoporečno naložbo?
Prepričani smo, da gre za ekološko neoporečno naložbo, kajti kot energent se uporabljajo lesni sekanci, ki so naravni proizvod. Drugo dejstvo pa je, da je iz celotnega postrojenja edini izpust izpuh plinskega motorja. Kurjenje lesne biomase v sodobnih kotlih ne prispeva k učinku tople grede, saj bi se CO2, ki se pri tem emitira v zrak, sproščal tudi v procesu gnitja lesa. Takšnih elektrarn bi lahko v Sloveniji postavili več.
Načrtujete drugo fazo naložbe v višini dveh milijonov evrov. Čemu jo boste namenili – ogrevanju ali električni energiji?
Ogrevanju in električni energiji, kajti le tako je projekt smiseln in finančno izvedljiv. Istočasno bomo ogrevali kraj Kisovec, ki se pretežno ogreva z ekstra lahkim kurilnim oljem (ELKO), individualna gorišča na les pa imajo navadno zastarele kurilne naprave, zato bodo imeli možnost priklopa na toplovod. S tem se bo bistveno zmanjšalo onesnaženje z delci PM10. Gospodinjstva pa bodo imela nižje stroške ogrevanja. V drugo fazo že investiramo, pričakujemo pa, da bo država objavila napovedani razpis za subvencije.
