| Sredstva za RRI | | I. P. | |
| Brez raziskav in inovacij za prehod v konkurenčno, nizkoogljično in z viri učinkovito gospodarstvo bo Slovenija težko dosegla ambiciozne cilje pri preprečevanju podnebnih sprememb. Nizkoogljično gospodarstvo in razvoj zelenih tehnologij sta sicer poudarjena v več strateških dokumentih države. V Strategiji razvoja Slovenije 2030, v Strategiji pametne specializacije, pri vzpostavitvi Strateško razvojnih inovacijskih partnerstvih in pri drugih. Opredeljene so tudi finančne spodbude, projekti se izvajajo. Vendar bo za učinkovitejši pristop za raziskovalne odgovore na vse bolj zahtevne okoljske izzive v Sloveniji potrebno bolj povezano sodelovanje na ravni države. Ne le, ko gre za nizkoogljične raziskave in inovacije. In tudi ne gre le za obseg sredstev. | |
Dogovori o prehodu v zeleno gospodarstvo so bili sprejeti. Hkrati z ukrepi, ki bodo usmerjali odločitve o tem, katere inovacije in raziskave za uvajanje več nizkoogljičnih tehnologij in storitev podpreti prednostno, je na začetku proračunskega leta upravičeno vprašanje, kakšne projekte v gospodarstvu bodo podprli različni skladi. Na primer. Slovenski podjetniški sklad bo letos razpisal za podjetja za 100 milijonov evrov finančnih spodbud. Vlada je predlog sklada že sprejela. Do leta 2023 naj bi Slovenski podjetniški sklad ponudil podjetjem okrog 630 milijonov. Kdo bo na ravni države povezovalec in usmerjevalec odločevalcev, ki bodo razdeljevali sredstva za raziskave in inovacije ali za konkretne podjetniške projekte s posluhom ali brez njega – za zeleno rast gospodarstva, za nizkoogljično in krožno gospdoarstvo?
Obveznosti in usmeritve iz Katovic so določene s cilji in kazalci za emisije TGP. Razprava o energetsko podnebnem načrtu države ne bo mogla mimo vprašanja, ali je dosežen integralni pristop pri načrtovanju razvojno-inovacijskega dela na vseh področjih prehoda v zeleno gospodarstvo. Tudi zahteva, da se v novem državnem proračunu povečajo sredstva za znanost, za raziskave in inovacije, mora kot glavni temelj navajati podnebne spremembe, tranzicijo energetskega sistema in samooskrbo.
Zakaj? Temeljite ocene, kako se uresničuje Strategija pametne specializacije oziroma izvajanje programa vlaganj sredstev v raziskave, razvoj in inovacije, ni. Zeleno gospodarstvo in trajnostni razvoj sta v Strategiji pametne specializacije na obrobju. Drugače je s fokusnimi področji v Strategiji razvoja Slovenije in pri posameznih strateško razvojno inovacijskih partnerstvih. A kako je z realizacijo razpisov, porabo sredstev in uspešnostjo projektov ter navsezadnje z izvajanjem okvirnega programa za prehod v zeleno gospodarstvo, ni pregledne slike. Jo kdo pripravlja?
Dokumenti so, cilji so v strategijah in programih nakazani, tudi za raziskave, razvoj in inovacije, vendar Slovenija zelo potrebuje integralni pristop in celostno obravnavo trajnostnega razvoja. Tako bo lažje opredeliti celostni vladni pristop tudi pri načrtovanju programa razvojno-raziskovalnega dela.
Takšen pristop, povezan z izvajanjem Operativnega programa za zmanjševanje toplogrednih plinov 2020 in Strategije razvoja Slovenije 2030, bo Sloveniji zelo pomagal v pripravah na črpanje sredstev iz Sklada za inovacije EU. To je ključni ukrep, za katerega se je EU odločila, da podpre in spodbudi inovacije na področjih nizkoogljičnih tehnologij v naslednjem programskem obdobju. Sklad naj bi začel delati leta 2020. Za Slovenijo je ta ukrep nedvomno izziv.
Evropska komisija naj bi že v letu 2020 objavila prvi razpis za približno 1 milijardo EUR nepovratnih spodbud večjim projektom za demonstracijo visoko inovativnih tehnologij, procesov in produktov. Sofinanciranje bo lahko znašalo do 60 % vrednosti projekta.
Sektorji, ki bodo lahko sodelovali, so določeni: inovativne tehnologije obnovljivih virov in shranjevanje energije, proizvodi za nadomeščanje ogljično intenzivnih proizvodov, zajem in uporaba ogljika.
Zmanjšanje emisij bo torej rdeča nit, ki jih bodo morali upoštevati projekti. Pomembna bosta še dva kriterija, in sicer zrelost projekta, torej pripravljenost za izvedbo in možnost širjenja inovacije. Pripravljenost za izvedbo od prijavitelja zahteva finančno in pravno strukturo, tehnološko pripravljenost in možnost zaprtja finančne konstrukcije v največ štirih letih po pridobitvi sredstev.
Iz Sklada za inovacije naj bi, sredstva se bodo zbirala od prodaje cen emisijskih kuponov do 2030, razdelili od 6 do 11 milijard evrov.
Kakšen bo torej slovenski pristop k pripravi projektov pred začetkom dela evropskega Sklada za inovacije? Ministrstvo, pristojno za okolje, je s pripravami začelo že 1. junija lani na posvetu o inovacijah za zelene tehnologije in trajnostno prihodnost. Slovenski Sklad za podnebne spremembe v letu 2019 namenja 3 milijone EUR za razvoj, raziskave in inovacije na področju podnebnih sprememb s ciljem priprave projektov, ki naj bi v letu 2020 in kasneje kandidirali na sredstva evropskega sklada. V ta namen bo MOP pravila evropskega sklada smiselno uporabil pri izvedbi javnih naročil in javnega razpisa za RRI.
Prednost pri financiranju bodo dobile nizkoogljične tehnologije ter storitve, ki bodo dale večje prihranke pri emisijah TGP. Hkrati bodo morali projekti pomembno zmanjšati okoljski odtis in pozitivno vplivati na ekonomsko in socialno razsežnost trajnostnega razvoja.
Za »ukrep« raziskave, razvoj in inovacije bodo lahko prek razpisa in javnega naročila kandidirale raziskovalne, razvojne in inovacijske organizacije, podjetja v javnem in zasebnem sektorju za sofinanciranje razvojno-inovacijskih, pilotnih in demonstracijskih projektov na področju nizkoogljičnih tehnologij in storitev ter prilagajanja na podnebne spremembe. Sredstva bodo namenili tudi za projekt GEOFOOD (geotermalna energija za pridelovanje hrane).
Prioritete so določene tudi za novo finančno perspektivo 2021-2027. EU je povedala, kaj bo financirala. Slovenija razprave še ni začela. A dolgo ne bo mogla več čakati, da že na začetku ne bo preveč zamud pri črpanju evropskih sredstev.
