Zeleno omrežje
Več kot 90 % območja Krasa spada pod Naturo 2000, kar pomembno prispeva k oblikovanju turističnih produktov destinacije, ki se že štiri leta zapored uvršča med TOP 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu. Vendar sta dva požara v zadnjih štirih letih precej spremenila podobo pokrajine. Kot pravi mag. Ariana Durnik, direktorica Javnega zavoda Miren Kras, so zato morali preoblikovati sporočilo destinacije. Nastal je nov produkt, ki med seboj povezuje sedem v požaru prizadetih občin Zeleno srce Krasa. Posebnost bo izobraževalna nota poti, ki bo ozaveščala tudi o klimatskih spremembah in nevarnostih požarov.
Destinacija Miren Kras se že več let redno uvršča med TOP 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu. Kako uvajate trajnostnost v destinaciji?
Miren Kras na stičišču germanske, romanske in slovanske kulture ter dveh raznolikih naravnih pokrajih, rdečega Krasa in zelene Vipavske doline, piše zgodbo o ljubezni med človekom in naravo. Zaradi velike biodiverzitete je več kot 90 % območja pod zaščito Natura 2000. Osrednja nit, ki povezuje tri temeljne stebre butičnega turizma, aktivnosti v neokrnjeni naravi, kulturno dediščino in gastronomijo v prepričljivo zgodbo z visoko dodano vrednostjo, je od vsega začetka trajnostni razvoj. Že konec leta 2018 smo vstopili v Zeleno shemo slovenskega turizma (ZSST) in v začetku leta 2019 postali šesta destinacija, certificirana z zlatim znakom Slovenia Green Destination.
Kako viziji destinacije sledijo turistični ponudniki?
Dobro ji sledijo tudi partnerji v destinaciji, ponudniki nastanitev, gostinstva, vodniki. Vedno več se jih odloča za mednarodno certificiranje z okoljskimi znaki, kar pomeni, da imamo že več zelenih ključev (Green Key) ter posledično znakov Slovenia Green Accomodation in Slovenia Green Attraction, razvijamo pa tudi lastno znamko trajnostne gastronomije Krasna Kuhnja.
Kaj vas je uvrstilo med 100 najbolj trajnostnih destinacij?
V destinaciji izvajamo številne trajnostno naravnane projekte, med katerimi vsako leto izberemo najboljšega za prijavo na mednarodni natečaj svetovnega združenja Green Destinations, ki nas že četrto leto zapored uvršča med TOP 100 najbolj trajnostni destinacij na svetu. Izbrani primeri dobrih zelenih praks so se vsako leto med več 100 prijavljenimi uvrstili med TOP 3 ali TOP 6 v posamezni kategoriji. Med temi projekti, ki jih izvajamo s kampanjo »Skupaj za zeleno prihodnost«, so na primer zniževanje ogljičnega odtisa z e-mobilnostjo, uvedba maskot Beluška in Mirne, ki skrbita za promocijo destinacije in sta uradna ekologa destinacije. Občina Miren-Kostanjevica je kot prva v Sloveniji decembra 2019 sprejela odlok o prepovedi uporabe okolju škodljive plastike za enkratno uporabo na javnih prireditvah. V sodelovanju s Čebelarko zvezo Slovenije že šest let izvajamo sajenje medovitih dreves. Po požaru na Cerju leta 2019 je zaživela vseslovenska kampanja Drevo za Cerje s ciljem zbiranja donacij za pogozdovanje pogorišča z avtohtonimi sadikami dreves in gradnjo kraških suhogradnih zidov. Po požaru leta 2022 pa je zaživela vseslovenska kampanja Skupaj za Kras, na podlagi katere je nastal nov turistično-izobraževalni produkt Zeleno srce Krasa. Vzpostavili smo tudi znamko trajnostne gastronomije Krasna kuhnja, h kateri je pristopilo vseh pet največjih gostincev v destinaciji.
Omenjate Drevo za Cerje in Skupaj za Kras, kjer vam je uspelo združiti Slovenijo pri obnovi gozdov in ustvariti nove trajnostne zgodbe. Za kakšne produkte gre in kje so priložnosti vaše destinacije?
Naravno okolje, v katerem se razvija posamezna turistična zgodba, narekuje razvoj produktov in vpliva na oblikovanje povabila obiskovalcem. Če smo pred požarom vabili na obisk Sanjave strani Slovenije s čudovito pripovedjo o ljubezni med človekom in naravo, smo povabilo po požaru morali preoblikovati in danes v povezavi s prizadetim območjem vabimo na doživetje avtentičnosti izgleda pokrajine iz časa Soške fronte. Poti miru, ki se vijejo med ostalinami prve svetovne vojne od Alp do Jadrana, ostajajo še naprej eden naših paradnih konjev. Vzporedno nastaja večji mednarodni projekt, h kateremu je pristopilo vseh 7 v požaru prizadetih občin. Na slovenski strani Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko, Komen in Nova Gorica, na italijanski Nabrežina, Doberdob in Savodnje. Strokovno podporo nudi Zavod za gozdove Slovenije. Iz doslej zbranih donacij nastaja edinstven produkt pohodništva, ki bo na pogorišče vnesel novo življenje in spodbudil revitalizacijo turizma na širšem čezmejnem območju. Mednarodna izobraževalno-turistična pohodniška transverzala, ki smo jo simbolično poimenovali Zeleno srce Krasa, bo na dolžini cca 120 km v sedmih etapah povezala v skupno zgodbo vseh 7 občin in je namenjena 5-7 dnevnemu popotovanju. Podprta bo z rezervacijskim sistemom, da bodo popotniki lahko vnaprej rezervirali prenočišča in celo gostinsko ponudbo. Posebna izkušnja bo primerljiva npr. s španskim Caminom, mednarodno Alpe Adria Trail ali našo Julijano.
Kaj bo posebnost te poti?
Pot bo imela, poleg pohodniške vsebine in izbranih območij pogozdovanja, pomembno noto izobraževanja o klimatskih spremembah, nevarnostih požarov in seveda tudi informacije o naravnih, kulturnih in zgodovinskih posebnostih prostora. Primerna bo tudi za družine in starejše pohodnike, saj nima veliko zahtevnih vzponov.
Odprtje načrtujemo spomladi 2025 kot enega od pomembnih dogodkov Evropske prestolnice kulture in kot otvoritev slovenske pohodniške sezone. V kampanji Skupaj za Kras, ki pomeni glavni vir financiranja nove poti, smo doslej zbrali nekaj več kot 285.000 evrov. Zavezo za dolgoletno sodelovanje pri obnovi je podpisalo že 45 podjetij, ki bodo v prihodnje letno prispevala tako finančna sredstva kot neposredno udeležbo zaposlenih v akcijah pogozdovanj. Obnova pokrajine bo trajala desetletja, uspešnost pogozdovanj se giba med 30 in 50 %, zato je ves čas odprta možnost donacij.
Kako trajnostni so današnji turisti in kako se odzivajo na trajnostno ponudbo destinacije?
Izkušnje kažejo, da gostje vse bolj iščejo in prepoznavajo trajnostne elemente v turistični ponudbi in jih cenijo. Zanje so pripravljeni več plačati. Vsakoletna anketa zadovoljstva gostov naše destinacije kaže, da je že več kot 90 % gostov posebej pozornih na elemente trajnosti in okoljsko odgovornega ravnanja.
Zelo radi se vključujejo v aktivnosti, s katerimi lahko sami prispevajo k ohranjanju zdravega planeta za naše zanamce. Med najbolj odmevne tovrstne projekte sodijo številne prostovoljne akcije pogozdovanj, setev semen in odstranjevanje invazivk na pogoriščih po požarih leta 2019 in 2022. V to obliko družbeno odgovornega ravnanja se vključujejo tudi podjetja, preko namenskih donacij in izvajanja tim bildingov na terenu. Obiskovalci Pomnika miru lahko namenijo prostovoljne prispevke za projekte Skupaj za zeleno prihodnost, Drevo za Cerje in Skupaj za Kras.
Kako je s kompetencami turističnega kadra s področja trajnostnega razvoja?
Možnosti in priložnosti za pridobivanje novih znanj je veliko. Izziv je pomanjkanje resursov, tudi kadrovskih, saj je tematika tako zelo specifična, da terja specializacijo tudi na ravni destinacijske management organizacije. Žal za to predvsem manjše občine ne morejo zagotoviti sredstev.
To zahteva veliko več napora v obstoječih ekipah in nenehno spreminjane prioritet, da lahko izpolnjujemo ne nazadnje tudi manj hvaležen birokratski vidik trajnostne sheme.
Sicer pa na letni ravni nudimo različna izobraževanja, tudi s strani Slovenske turistične organizacije, nudimo neposredno zaposlenim v javnem zavodu in vsem deležnikom v destinaciji. Deležnike spodbujamo k certifikaciji z mednarodnimi okoljskimi znaki, ki pripomorejo k večji vidnosti na svetovnem zemljevidu. K boljšemu razumevanju pomena trajnostnega delovanja prispeva tudi občina preko projektov agencije GOLEA, ki pokriva interese vseh severno primorskih občin in podobnih institucij. Vključeni smo v različne nacionalne trajnostne projekte (Dnevi e-mobilnosti), eden takšnih je tudi Zelena Slovenija.
