| Logistični centri | | Miran Varga | |
| Ali dobiva logistika v poslovanju podjetja drugačno težo kot pred leti? Ali jo podjetja bolj razumejo kot skladiščenje, komisioniranje in distribucijo ali pa ji lahko kakovostni logisti dajo novo vrednost? Logistični center BTC velja za enega največjih v Sloveniji. Z njegovim direktorjem Jankom Pirkovičem smo se pogovarjali o organizaciji in načrtovanju logistike, pa tudi o dodatnih dejavnostih, ki jih izvaja logistični center. Njihov logistični center je med redkimi v Sloveniji, ki mu tudi v kriznem času rastejo prihodki. | |
Logistični center BTC je eden večjih slovenskih logističnih centrov. Če ga primerjate s centri v regiji CEE – katere so vaše prednosti in pomanjkljivosti?
Z več kot 50.000 m2 zaprtih skladiščnih površin na eni lokaciji smo nedvomno eden največjih logističnih centrov v Sloveniji. Med svojimi prednostmi vedno izpostavljamo specializacijo storitev, saj skrbimo za skladiščenje in distribucijo najrazličnejšega blaga po Sloveniji, kar nam omogočata predvsem visoka standardizacija in odlična informacijska podpora skladiščenja ter vseh povezanih procesov. Tudi lokacija je ena naših glavnih prednosti, obenem pa nismo predimenzionirani, da bi to lahko izpostavili kot pomanjkljivost.
Do katere stopnje načrtujete, organizirate in izvajate logistične procese sami in koliko pri tem najemate zunanje partnerje in izvajalce kot zunanje storitve?
Celotna organizacija in načrtovanje logističnega procesa sta v naših rokah, za izvedbo in podporo pa najemamo zunanje partnerje. Tudi pri nas zunanje storitve predajamo zunanjim izvajalcem. Distribucijo blaga – vsak dan odpremimo prek sto tovornih vozil – tako opravlja prevoznik Dušan Kobal, informacijsko podporo nam zagotavlja družba Mentek, za mehanizacijo pa skrbi družba Jungheinrich. Z omenjenimi dobavitelji se skupaj razvijamo in v tej sinergiji zagotavljamo našim poslovnim partnerjem kakovostno logistično storitev.
Logistični center BTC združuje tudi druge dejavnosti, kot so prometni center in različna izobraževanja ter organiziranje strokovnih dogodkov. Kako so te dejavnosti povezane z osnovno dejavnostjo in kakšen vpliv imajo nanjo?
Logistični center je postal tudi stičišče raznih poslovnih aktivnosti, ki so neposredno povezane z osnovno dejavnostjo. Imamo srednjo in višjo strokovno prometno šolo B&B, pri nas je sedež Zveze ZŠAM Slovenije, ki ima v 53 združenjih več kot 8.000 članov. Premoremo konferenčno dvorano s 120 sedeži, v kateri se vrstijo različna predavanja, predstavitve in strokovni dogodki. Skupaj z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani smo uvedli študij poslovne logistike. Z našimi partnerji, dobavitelji in kupci smo ustanovili Poslovni klub, prek katerega iščemo skupne ideje in izzive za nadaljnje celovito sodelovanje. Skratka, dopolnilne dejavnosti občutno prispevajo k osnovni dejavnosti logističnega centra.
Boste v kratkem organizirali kak pomembnejši dogodek s področja logistike?
Brez dvoma velja omeniti, da bo 14. in 15. maja potekal dogodek Dnevi prevoznikov. Prvi dan bodo menedžerji vodilnih logističnih podjetij predstavili izzive, s katerimi se srečujejo, in razvojne usmeritve, drugi dan pa bo namenjen druženju ob državnem prvenstvu poklicnih voznikov vseh kategorij.
Imate več kot en logistični center. Kako skrbite za povezanost centrov in njihovo usklajeno poslovanje?
BTC upravlja z Logističnim centrom v Ljubljani. V naši poslovni enoti v Novem mestu pa smo bolj ozko usmerjeni, saj opravljamo logistične storitve za dostavo avtomobilskih sestavnih delov za tovarno Revoz.
Ali že ponujate storitve 3PL in kako jih slovenska podjetja sprejemajo?
Ocenjujemo, da je opravljanje naših storitev že primer ponudbe logistike 3PL, čeprav smo specializirani le za del celovite logistične ponudbe. Že pred leti smo namreč opustili opravljanje vseh dejavnosti, kot na primer opravljanje mednarodnih transportov, špedicije, carinskega posredovanja, selitev in podobno. Aktivno pa se pripravljamo na ponudbo in izvedbo logističnega inženiringa za proizvodna in trgovska podjetja, saj ocenjujemo, da imamo za te storitve ustrezno znanje, organizacijo in informacijsko podporo.
Logistika je z vse večjo informatizacijo doživela pravcati razcvet. V kolikšni meri vaši logistični centri uporabljajo informacijske rešitve?
Vse naše storitve so v celoti informacijsko podprte, tako da poslovanje v skladišču poteka brez papirja. V skladišču se za ravnanje z blagom – uskladiščenje in komisioniranje – uporabljajo ročni terminali, ki so povezani z brezžičnimi antenami. Uporabljamo interno kodo SSCC in EAN-kode na artiklih, kar zagotavlja učinkovito delo, predvsem pa sledljivost. Prek sistema ekstranet smo povezani z lastniki blaga v našem skladišču. To slednjim omogoča stalen in neposreden pregled nad stanjem in gibanjem njihovega blaga.
Danes delate drugače kot pred petimi leti. Katere so najopaznejše spremembe?
V zadnjih petih letih smo se lotili prenove poslovanja na vseh področjih, uredili organizacijo, dosegli standardizacijo ter vse skupaj ustrezno informacijsko podprli. Danes smo zato na trgu eden vodilnih urejenih ponudnikov logističnih storitev. Glede na to, da delamo za vrsto različnih partnerjev, ki imajo različno blago, bi bilo neracionalno in skoraj nemogoče naše skladiščne procese avtomatizirati. Nadvse pomembna pa je standardizacija. Za naše storitve imamo procesni standard ISO 9001:2008 in ekološki standard ISO 14001:2004. Pri delu s prehrambnimi artikli upoštevamo standarde HACCP, imamo pa tudi certifikat za ravnanje s tako imenovanimi EKO prehrambnimi proizvodi. Lahko bi rekli, da svoje delo glede na pretekla leta precej bolj obvladamo z vseh vidikov.
Kako manj povpraševanja na trgu vpliva na logiste? Se morebiti soočate z več domače in/ali tuje konkurence?
Logistični center opravlja storitve za več različnih partnerjev, od tega je pomembnih, torej večjih, okoli 20. S to razpršenostjo smo si zagotovili konstanten obseg dela in omilili vplive recesije. Pomemben je podatek, da obseg prometa v lanskem letu v primerjavi z letom 2008 ni padel. Tega žal ni pri drugih logističnih ponudnikih. S tem, ko smo specializirali naše storitve, ugotavljamo, da smo na tem delu trga vodilni, tako da ne občutimo vpliva domače in tuje konkurence. Res pa je, da jo spoštujemo, si medsebojno pomagamo in se trudimo, da njihove pozitivne aktivnosti upoštevamo tudi v našem delu in pri nudenju naših storitev.
Kateri mednarodni trendi na področju logistike so še posebej opazni v Sloveniji in kateri nas včasih celo zaobidejo?
Po moji presoji je pri nas še premalo primerov zunanjega izvajanja logističnih storitev, ki v zahodnem svetu že sodijo v stalno prakso poslovanja podjetij. Pri tem ne mislim samo na prevozne storitve, ampak celotno funkcijo logistike. V Sloveniji je kar nekaj dobrih ponudnikov, ki so te storitve sposobni ponuditi, opazen pa je odpor do tega pri potencialnih proizvodnih ali trgovskih podjetjih. Mi imamo zelo dobro izkušnjo s podjetjem SPAR, saj v njihovem skladišču opravljamo storitve in zagotavljamo vsakodnevno distribucijo vseh vrst blaga (suhi, sveži, pekarski izdelki, sadje in zelenjava ter zmrznjeno blago) do njihovih trgovin.
Kašna je vaša vizija na področju logistike za naslednjih deset let?
V naslednjih letih bosta, po mojem mnenju, očitni predvsem dve tendenci. Potrebno bo dostavljati vse manjše pošiljke na vse več dostavnih mest in vse bolj pogosto. To bo podražilo delo v skladiščih in dvignilo ceno prevoza. Ocenjujem, da bo takšna dejavnost v naslednjih petih letih podražila storitve do 30 odstotkov. Seveda tega ponudniki logistike ne bodo prevalili na stranke – dober izvajalec logistične storitve bo s prilagodljivostjo logistike kar največ prispeval k omilitvi tega trenda. V prihodnosti bo moral sposoben logist opravljati tudi del storitev v preskrbovalni verigi na nabavni in prodajni strani. To pomeni odgovornost za naročanje in stanje zalog ter opravljanje dodatnih storitev pri pripravi blaga za trg.
