Domača dobaviteljska veriga ponuja le klasične materiale – EOL 158/159

V okviru projekta Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji (PONI LUR) ste razvili trajno naravnano embalažo s sekundarno funkcijo za kozmetični produkt blagovne znamke Odeur, ki se jo da preoblikovati v samostoječe ogledalo. S tem ste embalaži podaljšali življenjsko dobo. Kako je potekal razvoj in kaj ste pri oblikovanju upoštevali? Za kaj se še lahko uporablja vaša embalaža?

V kozmetiki so skrb vzbujajoči uporabljeni materiali embalaž in njihova kratka življenjska doba z dolgoročnimi posledicami za okolje – trg namreč ponuja predvsem izdelke z embalažo za enkratno (upo)rabo. Razmišljala sem, kako bi produkte, ki so trenutno na trgovinskih policah, lahko predrugačila, jim spremenila obliko, predvsem pa zamenjala material. Običajno uporabljeno plastično embalažo za losjon sem zamenjala s kartonasto in tako pod lastno blagovno znamko Odeur (v sodelovanju s kozmetologinjo Petjo Škufca) ustvarila trdo losjonsko ploščico v modularni embalaži. Pri tem sem želela izdelku dodati še novo funkcijo in tako izkoristiti celoten potencial embalaže. Ta služi kot škatlica za shranjevanje losjona, ki ob ustreznem, enostavnem pregibu stranice lahko postane tudi samostoječe ogledalo, kar je dodana vrednost produktu in nov uporaben predmet. Izdelek je tako še posebej priročen za potovanja, ko združimo dva predmeta v enega in zanemarimo skrb, da bi presegli predpisano dovoljeno količino v tekoči obliki za na letalo.

Posebnosti izdelka?

Produkt se bo re-uporabil. Za izdelavo so uporabljeni zgolj trajnostni materiali, pri snovanju pa sem se držala smernic čim manjše porabe materialov. Ker sama izhajam iz področja oblikovanja vizualnih komunikacij, mi je projekt PONI LUR omogočil, da sem se povezala še z Inštitutom za celulozo in papir (pod mentorstvom Gregorja Lavriča) za dodatno strokovno pomoč in svetovanje o materialih.

Zasnova embalaže v kozmetični industriji lahko predstavlja velik izziv, tudi z vidika velike količine ustvarjene odpadne embalaže. Kako se lahko zmanjša negativen vpliv embalaže v kozmetični industriji? Kakšna je embalaža prihodnosti za kozmetično panogo?

Oblikovalci bi morali stremeti k temu, da zmanjšujemo ogljični odtis z odstranjevanjem komponent embalaže, kjer je to mogoče. Zaradi specifik snovi v kozmetični industriji je embalaža nujno potrebna, da ščiti pred zunanjimi vplivi in tako omogoča, da izdelki ohranijo prvotno formo. Zdi se mi ključno, da naročnikom predstavimo možnosti uporabe bolj trajnostnih materialov in ponudimo idejne rešitve, ki dopuščajo možnost reciklaže, predelave, ponovnega polnjenja vsebine ali uporabe embalaže na drug način.

Želim si, da bi izkoristili celoten potencial embalaže, ki presega osnovno funkcijo ovojnine. Preoblikovanje v novo formo je doprinos k izdelku, dodana vrednost, ki jo konkurenčni produkti nimajo. Naj embalaža ne postane le odpadek, ampak predmet rabe za drug namen.

Stremite k načrtovanju in oblikovanju embalaže iz materialov, ki so trajno naravnani in hitro razgradljivi. Katere materiale uporabljate ter kako pri tem upoštevate življenjski cikel embalaže oziroma izdelka, eko dizajn in uporabniški vidik? Koliko je dobaviteljska veriga v Sloveniji sposobna z materiali slediti potrebam podjetij, ki ob osnovni varovalni funkciji embalaže upoštevajo tudi novosti v razvoju embalaže?

Težnja po ohranjanju okolja in zmanjševanju onesnaževanja, odgovorni porabi neobnovljivih virov in ohranjanju favne je med potrošniki vedno bolj prisotna. Podjetja in blagovne znamke se podrejajo temu, kar narekujejo njihovi kupci in tako želijo delovati čimbolj transparentno in skladno z etičnimi in moralnimi vrednotami. Zdi se mi pomembno, da embalaža vedno sledi filozofiji izdelka in da je oblikovanje složno z vsebino. Sama težim predvsem k uporabi različnih papirjev in kartonov, stekla in preostalih materialov, ki se jih da večkrat v celoti reciklirati. V večini oblikujem za luksuzne izdelke (nišnega trga) wellness industrije, kjer je izbira materialov še toliko bolj pomembna. Dobaviteljska veriga v Sloveniji ponuja osnovne, klasične materiale … Imam občutek, da je le nekaj ponudnikov, ki ponujajo ekskluzivnejše materiale, ki pa so nujni za oblikovanje za tovrstno nišo.

Naj poudarim, da se mi ne zdijo pomembni le materiali, ampak tudi procesi, skozi katere se materiali preoblikujejo. Tako večkrat uporabim npr. slepi tisk in druge načine dodelav, kjer je poraba sintetičnih in okolju neprijaznih materialov čim manjša.

Kje vidite ključne izzive na področju oblikovanja embalaže, ki traja? Koliko se slovenska podjetja odločajo za sodobnejše pristope, ki upoštevajo koncept kroženja materialov?

Čeprav je trend trajnosti prisoten že daljše obdobje, je danes bolj izrazit in napreden kot kdajkoli prej. Lepotna industrija se zaveda pomembnosti obravnave trajnosti v oblikovanju embalaže tudi vzdolž celotne vrednostne verige. Brez upoštevanja in prilagajanja podjetij k trajnosti se ta ne bodo mogla razvijati in konkurirati, saj je ta vidik danes zahteva in nuja sodobne družbe. Slovenska podjetja se za izbiro sodobnejših pristopov oblikovanja v veliki meri odločajo na podlagi budgeta, kar jih dostikrat omeji. Ključni izziv se mi zdi v tem, da se loči, kaj je zares trajnostno in kaj se uporablja le za namen pospeševanja in večanja prodaje.

Svoje oblikovalsko znanje ste pridobivali tudi v tujini, v Barceloni in Lizboni. Kako v primerjavi s tujino v Sloveniji sledimo trendom trajnostnega razvoja na področju embalaže?

Slovenska podjetja se vedno bolj nagibajo k temu, a je v nekaterih bolj razvitih evropskih državah trend trajnostnega razvoja še toliko močnejši. Predikcije namreč kažejo, da bodo načela, ki jih narekujejo potrošniki, vedno bolj pomembna in da se bodo razširila po celem svetu.