Dolgoročna rešitev za Slovenijo je izgradnja dveh ali več regionalnih sežigalnic – EOL 128

Energetika Celje je v partnerstvu s Cinkarno Celje preuredila kotlovnico na kurilno olje v kotlovnico na zemeljski plin, ki je bistveno čistejši in tudi cenejši energent. Kakšne ekonomske in okoljske koristi je prinesla naložba? Ali merite vplive na okolje?

Na osnovi analize pred izvedbo projekta smo se odločili o sodelovanju v obliki pogodbene oskrbe z energijo. To pomeni, da je Energetika Celje investirala v celovito prenovo oz. izgradnjo kotlovnice na zemeljski plin vključno z dobavo osnovnega energenta, da upravlja s kotlovnico 7 let in vzdržuje sistem. Po preteku sedemletnega obdobja bo kotlovnica prešla v last in upravljanje Cinkarne Celje. Poleg nižje cene za energent pri projektu ne gre zanemariti okoljskega vidika, saj je zemeljski plin bistveno čistejši od kurilnega olja. Upamo, da bodo zgledu Cinkarne sledila tudi druga podjetja ali lastniki eno ali večstanovanjskih objektov, ki se ogrevajo s katerim od fosilnih goriv. Izvajati želimo načela trajnostnega akcijskega načrta. Z njim se je mestna občina Celje zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala emisije ogljikovega dioksida in skupni ogljični odtis za 20 %.

V Toplarni Celje, s katero upravljate, ste od začetka obratovanja obdelali že 200.000 ton lahke frakcije in blata. Koliko ste prihranili in koliko od skupno prejetih količin odpadkov ostane po termični obdelavi? Kdo prevzema nevarne odpadke?

Termična obdelava odpadkov pomeni zmanjševanje količine odloženih odpadkov na deponiji in izrabo energetskega potenciala, ki ga imajo odpadki po mehansko-biološki obdelavi. 200.000 ton termično obdelanih odpadkov pomeni 400.000 m³ prihranjenega deponijskega prostora. To je volumen 1.100 enodružinskih hiš ali 9 objektov Narodnega doma Celje. Odpadki, ki nastanejo po termični obdelavi, so ogorki in žlindra. Predstavljajo le od 10 do 12 % celotne količine odpadkov, ki smo jih termično obdelali. S termično obdelavo volumen odpadkov zmanjšamo za okoli 90 % in hkrati pridobimo toplotno in električno energijo. V postopku čiščenja odpadnih dimnih plinov nastanejo trdni odpadki iz postopka čiščenja, ki jih je okoli 4 ali 5 % prvotne količine odpadkov. Termična obdelava skupaj s čiščenjem odpadnih dimnih plinov zmanjša količino odpadkov za dobrih 85 %.

Kaj pa ogorki in žlindra?

Ogorki in žlindra ne spadajo med nevarne odpadke, zato jih lahko odlagamo na odlagališču za nenevarne odpadke na Bukovžlaku kot prekrivni material ali jih uporabimo v gradbeništvu. Trdni ostanki čiščenja odpadnih dimnih plinov so nevarni odpadki zaradi povišanih koncentracij kovin v njih in visoke topnosti odpadka. Ker v Sloveniji nimamo odlagališča nevarnih odpadkov, moramo naš odpadek predajati na končno odlaganje v tujino preko pooblaščenih prevzemnikov za tovrstne odpadke.

Kakšen je interes za priključitev na plinsko omrežje? Raste?

Po podatkih Agencije za energijo in naših internih podatkih lahko v zadnjih letih opazimo rahel trend rasti priključkov na distribucijsko omrežje zemeljskega plina in na povišano porabo zemeljskega plina. Naj dodam, da je v Evropi delež porabe zemeljskega plina v strukturi celotne porabe energentov bistveno višji, medtem ko je pri nas zemeljski plin absolutno premalo prepoznan kot energent prehoda.

Koliko ste v zadnjih dveh letih zmanjšali porabo vode in energije v podjetju ter količino odpadkov?

V Toplarni Celje smo v začetku leta 2018 obdelali že 200.000 ton lahke frakcije in mulja. To je mejnik. S tem smo prihranili okrog 400.000 m³ deponijskega prostora, oddali več kot 234.000 MWh toplotne energije in preko 46.000 MWh električne energije. Stalno spremljamo tudi količine porabljene vode, kar omogoča takojšen odziv v primeru večje porabe od predvidene. Hkrati nam omogoča, da načrtujemo zmanjševanje porabe vode v tehnološkem postopku.

Kaj se zgodi z ostanki?

Ostanki po termični obdelavi so odvisni od strukture vhodnega materiala, procesa zgorevanja in dodajanja aditivov za čiščenje dimnih plinov. S pridobljenimi izkušnjami v zadnjih letih obratovanja smo s tehnološkimi izboljšavami zmanjšali delež nevarnih in nenevarnih odpadkov. Z vgradnjo tehtalnega sistema za doziranje aditivov smo zagotovili enakomernejše doziranje aditivov, kar je pozitivno vplivalo na zmanjšanje emisij v zrak in zmanjšanje količin nevarnega odpadka. Z vgradnjo magnetnega izločevalnika za izločanje kovin iz ogorkov in žlindre smo pridobili odpadno sekundarno surovino in zmanjšali količine odloženih nenevarnih odpadkov. Delež ostankov po termični obdelavi smo zmanjšali iz prvotnih 16,5 % na 14,1 % glede na količino termično obdelanih odpadkov.

Iz sprejetega energetskega koncepta sledi, da bo morala Slovenija za dosego sprejetih dolgoročnih ciljev rabo fosilnih goriv zelo omejiti. Pomembno vlogo na poti do razogljičenja bo imel tudi zemeljski plin. Kaj prinaša energetski koncept Slovenije s poudarkom na obnovljive vire energije, kje so pasti, kje priložnosti za vas?

EKS priznava pomembno vlogo zemeljskemu plinu. Predvsem v industriji in tudi v prometu, kjer ima stisnjen zemeljski plin precejšen potencial. Evropskim trendom sledimo tudi v Energetiki Celje d.o.o. in Mestni občini Celje, ki je prepoznala pomembno vlogo zemeljskega plina za izboljšanje kvalitete zraka v mestnih središčih. Skupaj že gradimo polnilnico za vozila na stisnjen zemeljski plin. Poraba zemeljskega plina v prihodnje je v veliki meri odvisna od intenzitete uvajanja OVE. Vendar predvidevamo, da bo ZP odigral svojo vlogo energenta prehoda in da se bo poraba po vseh scenarijih do leta 2030 povečevala.

V Sloveniji je spet aktualna razprava o obratih za termično obdelavo odpadkov, češ da ni dovolj zmogljivosti in da v prihodnje ne bo več mogoče izvažati nekaterih vrst odpadkov. Kako bi morala Slovenija dolgoročno urediti termično obdelavo odpadkov?

Glede na predvideno strategijo ravnanja z odpadki je bila pred časom v Sloveniji predvidena izgradnja treh sežigalnic, od katerih je bila zaradi različnih vzrokov realizirana le sežigalnica v Celju. S tem je bil celostno rešen problem ravnanja z odpadki v širši Savinjski regiji. Rezultati dokazujejo, stroka priznava, da je bila odločitev pravilna in predvsem dobro realizirana.

Dolgoročna rešitev za celotno Slovenijo bi seveda bila realizacija predvidene strategije. Ali z izgradnjo dveh ali več regionalno naravnanih sežigalnic ali izgradnja ene večje, ki bi pokrivala potrebe preostalih regij. Kot pri vseh pomembnih stvareh je na žalost velik problem v neenotnosti inštitucij, stroke in državnih služb glede smotrnosti, prioritet in denarja za takšne projekte. Dejstvo je, da je rešitev le ena. Mogoče nas bo morala s sankcijami znova strezniti in postaviti na realna tla katera od evropskih inštitucij.

Na trgu se cene zemeljskega plina razlikujejo med ponudniki. Kako konkurirate na trgu, katere so vaše konkurenčne prednosti?

Trg zemeljskega plina je v zadnjih letih postal zelo konkurenčen. Temu primerno se obnašajo cene. Razlike med dobavitelji so sicer opazne, vendar za povprečnega odjemalca ne predstavljajo bistvenega prihranka. V Energetiki Celje, d.o.o., smo se na trgu vedno pozicionirali med cenejše ponudnike.

Kako ste danes prišli v službo? Kako pogosto za prevoz uporabljate kolo in javni potniški promet? Kaj menite o infrastrukturi za trajnostno mobilnost v Občini Celje?

V službo prihajam iz okoli 40 km oddaljenega kraja. Na žalost se zaradi tega v službo ne morem voziti s kolesom. Javni prevozi so izven večjih krajev žal zelo slabo urejeni. Zato sem seveda primoran v službo prihajati z osebnim avtomobilom. Vendar pa se v Celje vozimo z deljenjem prevoza, torej smo štirje vozniki, ki bi v nasprotnem primeru prišli v službo vsak s svojim avtomobilom. Delimo prevoz in prihajamo dnevno le z enim avtomobilom. Brez dvoma ima, poleg očitno ekonomskega, tak način tudi bistveno ekološko korist.

Torej ste zeleno mobilni.

Smo. Veste, trajnostna mobilnost niso zgolj zgrajena infrastruktura in finančne spodbude, temveč je pomemben del ozaveščenost prebivalcev. Spodbujanje e-mobilnosti meščanov, nakupi nekaj vozil za potniški promet na električni pogon in zemeljski plin so dober začetek in obetavna popotnica za prihodnost. Potrebno je graditi zavest meščanov in omogočiti, da se trajnostna mobilnost razširi. K temu bi prispevala večja razširjenost javnih polnilnih mest s hitrim polnjenjem električnih vozil, kolesarjem bolj prijazno mestno središče in predvsem okolica mestnega jedra. Predvsem pa boljša in bolj povezana mreža javnega potniškega prometa s perifernimi kraji, ki so oddaljeni od Celja 20 ali več kilometrov.

Kako ravnate s plastičnimi vrečkami in s katerimi ukrepi bi morali v Sloveniji zmanjšati uporabo lahkih plastičnih vrečk? Koliko plastike uporabite v vašem podjetju?

Plastične vrečke in ostala plastična embalaža predstavljajo velik problem. V večini se ga ne zavedamo dovolj. Ker pri nas ta problem na zunaj ni tako izražen, obstaja včasih lažen občutek, da ni tako velik. Vendar je to ogromen globalni problem. Za reševanje je zavezan vsak posameznik. Potrošniška mentaliteta današnjega človeka in neprestano bombardiranje oglaševalcev nas sili, da kupujemo vedno več, tisto pa mora biti najprej na zunaj lepo zapakirano. Plastična embalaža je poceni, lahka in enostavna za oblikovanje ter vizualno atraktivna za potrošnika. Idealno za današnjo miselno naravnanost ponudnikov in potrošnikov. V trgovino malokrat pridemo načrtno in načeloma nimamo ničesar, kamor bi shranili nakupljeno. Plastične vrečke so idealna in poceni rešitev, ki nam je povsod dostopna. Na žalost je sprememba miselnosti prepočasna, šele zakonodaja nas sili v spremembe. Lahke plastične vrečke bi morali že zdavnaj umakniti iz uporabe. Edini učinkovit ukrep bi bil, da jih preprosto ni v uporabi. Tako bi se navadili uporabljati drugačno, primernejšo embalažo, trajne tekstilne vrčke, ki se lahko čistijo in perejo. Papirna embalaža in škatle bi morale biti iz recikliranih materialov, ki bi se lahko nato ponovno reciklirale.

Kako je v vašem podjetju?

Večinoma uporabljamo vračljivo plastično embalažo v večjih količinah, kar pomeni, da jo po izpraznjenju vrnemo dobavitelju, ki jo lahko ponovno uporabi. Poleg tega pravočasno in načrtovano naročanje večjih pakiranj pomeni, da imamo v uporabi v nekem trenutku le eno embalažno enoto, v skladišču pa le eno polno. Ostala nevračljiva embalaža je zminimizirana, prazne embalažne enote pa prevzame pooblaščeni prevzemnik v snovno predelavo.