Dolg seznam naložb, vse več sredstev v razvoj pametnih omrežij – EOL 128

Katere posebnosti v poslovanju so najbolj vplivale na lanske rezultate, kaj je pokazala bilanca?

Ocenjujem, da je bilo poslovanje družbe ELES v letu 2017 najboljše do sedaj, se pravi od leta 2001 dalje, ko je ELES postal »samo« sistemski operater. Kljub nižjim tarifam za uporabo prenosnega omrežja smo dosegli rekordne poslovne rezultate. Na primer čisti poslovni izid je za 33 % višji, kot je bil leta 2016. Investirali smo 50 mio EUR oziroma 44 % več kot v predhodnem letu. Na podlagi uspešnih prijav na EU sredstva, na osnovi podpisa sporazuma o izvedbi pilotnega projekta NEDO ter na osnovi drugih mednarodnih projektov smo v letu 2017 zagotovili za skoraj 50 mio EUR nepovratnih sredstev. Z njimi bomo financirali izključno investicije v pametna omrežja. Slovenskim bilančnim skupinam prek projekta INC, gre za čezmejno izmenjavo sekundarne energije po modelu izmenjave nasprotujočih se viškov energije, zagotavljamo relativno nižje stroške izravnave odstopanj. Na osnovi podpisanih mednarodnih sporazumov smo zagotovili za preko 10 mio EUR/letno brezplačnih kapacitet za sistemske storitve. V kolikor bi jih morali plačevati, bi to pomenilo 10 % dvig tarif za uporabo prenosnega omrežja.

Kako pa so poslovale hčerinske družbe?

Vse hčerinske družbe so v letu 2017 poslovale bistveno bolje kot v letu 2016. Še posebej smo ponosni na borzo z električno energijo BSP, na njene poslovne dosežke in rezultate. In še bi lahko našteval. Rezultati leta 2017 so najboljše ogledalo mojega štiriletnega vodenja ELES, če ne upoštevam pred tem ravno tako štiriletnega opravljanja funkcije namestnika direktorja ELES.

Bo leto 2018 podobno?

Leto 2018 bo predvsem leto velikih javnih razpisov. Mislim na projekte Sincro Grid, RTP Cirkovce in II. fazo Tehnološkega centra Beričevo. Potrebovali bomo dodatne vire financiranja v obliki dolgoročnih posojil domačih in tujih bank. Glede na našo bonetito me najem teh posojil ne skrbi. Zadolžitev pa je precej težavna z vidika procesnega dela, saj ga uokvirja niz predpisov, ki regulirajo zadolževanje pravnih oseb v večinski lasti države. Čisti poslovni izid načrtujemo nekje na ravni leta 2017.

Med drugim ste sprejeli temeljni razvojni dokument, srednjeročni poslovni načrt za obdobje 2018-2020. Kateri cilji so z vidika uporabnika in države bistveni in v koliki meri ste upoštevali tudi zahteve koncepta trajnostnega razvoja in e-mobilnosti?

Sprejeti srednjeročni poslovni načrt 2018 – 2020 temelji na sprejetem Dolgoročnem strateškem planu 2016 – 2020 in na Razvojnem načrtu prenosnega omrežja RS 2017 – 2026. Prvi dokument je potrdila Vlada RS oktobra 2016, drugega pa resorno ministrstvo lansko pomlad. Cilji, o katerih me sprašujete, so jasno zapisani v obeh strateških dokumentih in jih ne bom ponovno navajal. Pomembno je, da so cilji usklajeni s pravili trajnostnega razvoja, kar pomeni, da vključujejo tudi vse aktivnosti, povezane s pričakovanimi spremembami v elektroenergetiki. Pomembno je tudi to, da do leta 2020 ne načrtujemo potrebe po povečanju tarif za uporabo prenosnega omrežja.

Omenili ste soglasje Ministrstva za infrastrukturo k desetletnemu razvoju prenosnega omrežja za obdobje 2017-2026. Kateri cilji so v ospredju in v koliki meri se bo prenosno omrežje v tem času prilagodilo spremembam, ki jih zahteva e-mobilnost in razpršeni viri energije (OVE)?

Družba ELES potrebna vlaganja v prenosno elektroenergetsko infrastrukturo izvaja skladno z razvojnim načrtom prenosnega omrežja. Aktualni je Razvojni načrt prenosnega sistema RS od leta 2017 do leta 2026. V 5-letnem obdobju družba ELES načrtuje vrsto vlaganj v slovensko prenosno omrežje, ki bodo zagotovila višji nivo varnosti in ekonomičnosti obratovanja slovenskega EES. Med njimi je največja naložba v EES Slovenija izgradnja oz. dokončanje DV 2 x 400 kV Cirkovce–Pince skupaj z novim RTP 400/110 kV Cirkovce. Projekt bo omogočil izpolnjevanje glavnega straškega cilja družbe ELES, saj se bo ustvarila in povečala čezmejna prenosna zmogljivost s sosednjo Madžarsko. Z investicijo lahko pričakujemo povečanje možnosti uvoza električne energije iz sosednjih držav. Med vlaganji naj izpostavim tudi gradnjo nove RTP 220/110 kV Ravne in novega DV 2 x 220 kV Zagrad–Ravne, s katerim bo ELES na širšem Koroškem odpravil že vrsto let aktualno problematiko znižane kakovosti napetosti ter omogočil nadaljnje razvojne možnosti tega dela Slovenije. Prav tako bodo izvedena pomembna vlaganja vgradnje novih dodatnih in zamenjave starih transformatorjev 400/110 kV in 220/110 kV v RTP Beričevo, Divača, Maribor, Podlog in Cirkovce, dokončanje severnoprimorske zanke z dokončanjem rekonstrukcije DV 2 x 110 kV Divača-Gorica mimo vasi Renče, obešanje drugega sistema na DV 2 x 110 kV Dravograd–Velenje, zgraditev kbV 110 kV Koper-Izola-Lucija, zgraditev DV 2×110 kV Divača-Pivka-Ilirska Bistrica ter DV 2×110 kV TE Brestanica-Hudo. Skladno z določili EZ-1 bo družba ELES še naprej izvajala aktivnosti za prevzem in odkup delov 110 kV infrastrukture v lasti drugih podjetij ter izvedla postopno obnovo objektov.

Našteli ste klasična vlaganja v prenosno elektroenergetsko infrastrukturo, a ste se tudi zelo usmerili k pametnim omrežjem?

Pametna omrežja zahtevajo posebno pozornost. V zadnjem obdobju je ELES začrtal jasne cilje glede koncepta pametnih omrežij, enako bo v prihodnje. ELES bo nadaljeval z implementacijo vidnejših mednarodnih projektov, predvsem SINCRO.GRID, projekt NEDO in FutureFlow, ki med drugim predvidevajo tudi implementacijo različnih tehnologij. Na primer vgradnjo hranilnikov električne energije, kompenzacijske naprave za regulacijo jalove moči, mednarodne rešitve za vodenje sistemov, sistem za ugotavljanje mej obratovanja SUMO in drugo. Končne rešitve projektov v sklopu pametnih omrežij nam bodo pomagale pri izpolnjevanju zakonsko predpisanih obveznosti, medtem ko bodo imeli koristi od tega tudi odjemalci, elektrodistribucijska podjetja in ostali uporabniki omrežja doma in v tujini. Istočasno se s tem pripravljamo in prilagajamo na spremembe, ki jih zahtevajo e-mobilnost in razpršeni viri. Pomemben donos k učinkovitemu upravljanju s sredstvi v družbi ELES bo na drugi strani prineslo tudi vlaganje družbe v vzpostavitev diagnostično-analitskega centra.

ELES je prejel slovensko nagrado varnosti, ki jo podeljuje Inštitut za korporativne varnostne študije. Po katerih merilih ste najbolj varno podjetje?

Družba ELES je sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja v Republiki Sloveniji. Skrbi za varen, zanesljiv in neprekinjen prenos električne energije po Sloveniji in prek meja. Je pomemben predstavnik kritične infrastrukture v Republiki Sloveniji. Še posebej je ta pomembnost izražena zaradi dejstva, da je podsektor prenosa in proizvodnje električne energije tisti, ki ima neposreden vpliv na učinkovitost delovanja vseh ostalih delov kritične infrastrukture v naši državi in v širšem mednarodnem prostoru. S tega stališča je obvladovanje tveganj in s tem zagotavljanje neprekinjenosti delovanja sistema v ELES ključni proces ne samo v sami družbi, temveč v širši nacionalno-varnostni dimenziji.

Kdo skrbi za varnost?

Za korporativno varnost v ELES-u skrbi Služba za korporativno varnost, ki spada neposredno pod vodstvo družbe. Med najpomembnejše naloge te službe sodijo skrb za poslovno varnost družbe oziroma njeno neprekinjeno delovanje, kibernetsko varnost ter varnost zaposlenih in premoženja družbe. Sistem korporativne varnosti v družbi ELES obsega prepoznavanje vseh notranjih in zunanjih tveganj, ki bi lahko ogrozila varnost kritične infrastrukture državnega pomena ali zaposlenih in s tem ogrozila delovanje družbe. Njena naloga je tudi sistematično načrtovanje ter določanje pravnih, organizacijskih, kadrovskih in tehničnih ukrepov, ki so namenjeni ohranitvi reda, spoštovanju zakonov in internih predpisov ter varnosti zaposlenih in premoženja družbe. Posebej velja izpostaviti ukrepe, ki jih družba izvaja na področju prenosa najnovejših spoznanj znanstveno-raziskovalnega področja in mednarodno primerjalnega okolja v delovni proces. Eden takih pokazateljev je tudi evropski projekt DEFENDER, kjer je ELES eden izmed najpomembnejših partnerjev.

V zadnjem obdobju ELES sodeluje ali vodi več mednarodnih projektov in je zanje pridobil tudi pomemben delež evropskih nepovratnih sredstev. Kateri projekt (Future Flow, NEDO, SINHRO.GRID, Defender) je za učinkovitost prenosnega elektroenergetskega omrežja in za njegov razvoj najpomembnejši?

ELES-ovi inovacijski projekti si med seboj ne konkurirajo, ampak se dopolnjujejo. Ocenjujemo jih z različnimi kazalniki, med katerimi je najpomembnejši vpliv na okolico. Pri tem ne mislim samo na učinek projekta na elektroenergetski sistem, temveč tudi učinke na druge podobne projekte, ki bodo sledili ELES-u. Učinke, ki jih projekti prinašajo za doseganje cilja prehoda v brezogljično družbo, bomo lahko merili šele čez pet do deset let. To je realnost. Dober primer je ELES-ov Prečni transformator v Divači. Danes, torej 8 let po njegovi izgradnji, lahko ugotavljamo neverjetne dolgoročne pozitivne učinke za Slovenijo in širšo regijo. Napravo, ki je bila ob izgradnji nekaj izjemnega, so po vzoru Slovenije zgradili tudi na nekaterih drugih kritičnih točkah v Evropi, čeprav po podatkih, ki jih imamo, naša še vedno dosega rekorde pri ključnih parametrih. Tudi današnji ELES-ovi inovacijski projekti oziroma projekti pametnih omrežij so vsaj po nečem izjemni in zato prepoznavni v širši javnosti. Denimo SINCRO.GRID je sploh prvi investicijski projekt pametnih omrežij, ki ga EU financira iz sklada CEF. NEDO je po izjavah vodilnih predstavnikov te japonske agencije na področju energetike njihov, strokovno gledano, najzahtevnejši projekt na svetu. FutureFlow je največji raziskovalni projekt, ki ga koordinira slovenska družba ali organizacija, to je ELES, in ga EU financira iz sklada Obzorje 2020. Izjemni so tudi Defender, OSMOSE, Migrate. In seveda, ves čas pripravljamo nove.

Zakaj ste se odločili za gradnjo Tehnološkega središča ELES in kako boste sfinancirali naložbe? Kdaj bo Tehnološko središče zgrajeno?

Sledimo dobrim praksam ostalih sistemskih operaterjev elektroenergetskih omrežij v Evropi, ki postavljajo predvsem centre vodenja na obrobjih velikih mest, kar pomeni lažji dostop, boljše varovanje in še kaj. Sedanja lokacija na Hajdrihovi 2 v Ljubljani ne izpolnjuje vseh varnostnih standardov. Tehnološko središče bo zgrajeno do konca leta 2020, vir za financiranje bodo lastna sredstva.

Zakaj je za ELES pomembna izgradnja daljnovoda Cirkovce-Pince?

Daljnovod predstavlja prvo in edino povezavo slovenskega elektroenergetskega sistema proti vzhodnim državam, kar v določenih situacijah pomeni povečanje zanesljivosti in veliko lažji dostop do energije na severu Evrope.

Vlada je sprejela Energetski koncept Slovenije. Kaj zdaj?

To, da ga je sprejela Vlada RS, še ni dovolj. Obravnavati in sprejeti ga mora tudi Državni zbor. Počakajmo na to dejanje.