Nagrajenec GZS
| Avtor: Jože Volfand |
Mag. Peter Čas, generalni direktor Steklarne Hrastnik in letošnji nagrajenec GZS, zelo podpira evropski Dogovor o čisti industriji, saj je steklarna že zdaj z zelenim programom in uvajanjem vodika v proizvodnjo med nosilci sprememb, ki jih steklarska industrija nujno potrebuje. Vendar. Vendar, pravi prvi mož hrastniške steklarne, čeprav gre za korak v pravo smer, so »nekateri ključni izzivi premalo poudarjeni«. Eden glavnih izzivov je visoka cena energije. To ogroža konkurenčnost evropske industrije. Sogovornik predstavlja nekaj odličnih projektov zelenega prehoda, še posebej projekt Re•Vine. Mag. Peter Čas tudi pravi, da je raje spoštovan kot priljubljen.
Kot prvo podjetje v svetu ste v proizvodnjo uvedli vodik kot energent, kar pomeni manj ogljičnega odtisa in postopno razogljičenje energetsko intenzivne proizvodnje. Kaj pomeni uvajanje vodika stroškovno v primeri z drugimi energenti, kakšen je strošek emisijskih kuponov in kakšen je delež zelene energije v uporabi energentov?
V Steklarni Hrastnik smo konec leta 2023 v sodelovanju z enim izmed vodilnih svetovnih proizvajalcev žganih pijač izvedli prvo industrijsko kampanjo na svetu, kjer smo za taljenje stekla uporabili vodik kot energent. Ta prelomni projekt je pomemben korak k razogljičenju energetsko intenzivne industrije in uresničevanju zelenega prehoda. Stroškovno je vodik trenutno še vedno bistveno dražji od fosilnih goriv in zato predstavlja velik izziv. Vendar pa se do leta 2030 pričakuje, da bo cena zelenega vodika nižja od kombinacije stroška emisijskih kuponov in cene zemeljskega plina. Trenutno že uporabljamo znaten delež obnovljivih virov energije, zlasti električne energije iz trajnostnih virov. Zavezani smo k nadaljnjemu povečevanju tega deleža, kar bo ključno tudi za celovito razogljičenje naših procesov.
To je za vas izziv tudi zaradi emisijskih kuponov.
Stroški emisijskih kuponov se nenehno povečujejo, zato vlagamo v tehnologije, kot je vodik, ki neposredno zmanjšujejo emisije in s tem potrebo po kuponih. Obenem razvijamo lastno proizvodnjo vodika za večjo energetsko neodvisnost. Trenutno uporabljamo 100 % elektriko iz obnovljivih virov, pri taljenju pa do 40 % čiste energije. Do leta 2030 je naš cilj 100-odstotna uporaba zelene energije pri taljenju stekla kot del celostnega razogljičenja.
Zato investirate. Kako daleč ste s postavitvijo elektrolizerja za proizvodnjo vodika? Cena?
Postavitev lastnega elektrolizerja je ena ključnih razvojnih investicij Steklarne Hrastnik. Projekt napreduje po načrtih – trenutno zaključujemo postopke umeščanja v prostor in pridobivanja dovoljenj. Postavitev 2,5 MW elektrolizerja načrtujemo v letu 2025. Cena investicije bo odvisna od izbranih tehnoloških rešitev in dostopnih podpornih mehanizmov. Verjamemo, da bo projekt dolgoročno prinesel pomembne prihranke ter bistveno zmanjšal naš ogljični odtis.
To ni edina razvojna naložba. Lani ste napovedali več razvojnih projektov na področju trajnostnih inovacij. Kakšno seme ste posejali z vodikom? Kakšen je vaš konkretni program zelenega prehoda do leta 2030?
Z uporabo vodika v proizvodnem procesu smo postavili temelje za prihodnost ne samo steklarne v Hrastniku, temveč steklarske industrije nasploh. Ravno pred kratkim nas je obiskal evropski komisar za podnebje, neto ničelne emisije in čisto rast Wopke Hoekstra. Sestal se je z ministrom za okolje, podnebje in energijo Bojanom Kumrom, s katerim sta med drugim obravnavala ključne izzive in priložnosti za zeleno preobrazbo Slovenije. Na obisku v naši Steklarni sta se z ministrom seznanila s projekti v okviru programa Obzorje Evropa in sklada EU za inovacije. V ospredju je bil projekt razvoja hibridne regenerativne steklarske peči (BEAR), ki za taljenje stekla namesto fosilnih goriv uporablja do 40% čiste električne energije in tako prispeva k znižanju do 50%porabe zemeljskega plina in širiše k razogljičenju evropske steklarske industrije. Gre za prvi in edini projekt v Sloveniji, sofinanciran iz evropskega sklada za inovacije. Naš program zelenega prehoda do leta 2030 pa vključuje tudi še indicativ za dekarbonizacijo proizvodnje, povečano uporabo recikliranega stekla in optimizacijo procesov za zmanjšanje porabe energije. Poleg tega se osredotočamo na razvoj novih materialov in dizajnov, ki omogočajo manjšo težo izdelkov in s tem manjši vpliv na okolje.
Z zelenim programom nadaljujete. A kaj pomeni odločitev EU za Omnibus, kar precej rahlja obveznosti podjetij in njihovo odgovornost za trajnostne elemente razvoja? Na trgu je odmevala odločitev, da ste za Bacardi, največje družinsko podjetje za žgane pijače na svetu, naredili steklenici z uporabo vodika in zmanjšali ogljični odtis. Ko gre za materiale, pa je tudi steklarska industrija pred izzivi. Na primer teža vaših premium steklenic ali pa uporaba recikliranega stekla. Kaj pravijo kupci in kaj lahko stori proizvajalec? Precej časa trg ni bil naklonjen uporabi reciklatov? Kdaj boste začeli v proizvodnji uporabljati steklo super flint?
Podpiramo prizadevanja EU za prehod v čistejšo industrijo in prepoznavamo pomen jasnega regulativnega okvira. Ključen bo uravnotežen pristop, ki bo omogočal nujno konkurenčnost evropske industrije ob hkratnem doseganju okoljskih ciljev. Kupci danes vse bolj cenijo trajnostne rešitve, zato opažamo večjo pripravljenost na vključevanje reciklata, tudi če to nekoliko vpliva na estetsko čistost izdelka. V Steklarni Hrastnik zato načrtujemo začetek proizvodnje stekla tipa super flint, ki omogoča do 40 % deleža recikliranega materiala. Pomembno bo, kako hitro bodo evropski ukrepi preneseni v prakso in usklajeni z globalno konkurenco.
Mislite pri tem tudi na konkurenčnost vašega podjetja?
V našem podjetju smo že močno usmerjeni v trajnostno proizvodnjo, zato bomo z zanimanjem spremljali, kako bo Dogovor o čisti industriji podprl našo panogo pri nadaljnjem razvoju inovativnih in okolju prijaznih rešitev. Dogovor o čisti industriji je korak v pravo smer, vendar so nekateri ključni izzivi premalo poudarjeni. Eden glavnih izzivov je visoka cena energije. Ta ogroža konkurenčnost evropske industrije. Potrebni so hitrejši ukrepi za stabilno in cenovno dostopno oskrbo z zeleno energijo. Tudi postopki pridobivanja dovoljenj za nove tehnologije, kot sta vodik in elektrifikacija, ostajajo prepočasni. Prav tako ostaja izziv globalna konkurenčnost v primerjavi z državami z manj strogimi okoljskimi regulativami. Strožji evropski okoljski standardi prinašajo dodatne stroške, medtem ko konkurenčne regije delujejo pod milejšimi pogoji. Podjetja potrebujejo dostop do zadostnih virov obnovljive energije in finančne spodbude za trajnostne naložbe. To bo preprečilo prekomerno stroškovno obremenjevanje industrije.
Teža vaših steklenic?
Kar se tiče teže steklenic, lahko rečem, da smo tudi tukaj med prvimi pri določenih projektih. Bom zelo konkreten. Z veseljem delim navdihujočo zgodbo o našem sodelovanju z združenjem JRE pri projektu Re•Vine, ki poudarja našo zavezanost trajnostnemu razvoju in inovativnosti. Steklenice predstavljajo do 40 % ogljičnega odtisa vinske industrije. Povprečna teža steklenice burgundskega vina je več kot 620 g, pri penečih vinih pa se teža poveča na 800 g. S steklenico Re•Vine smo maso zmanjšali na 490 g, s čimer pomembno prispevamo k znižanju emisij v celotni verigi.
Ali ni to izziv za dizajn in proizvodnjo drugačne steklenice?
Seveda – zmanjšanje teže steklenice na 490 g je bil tudi za nas izziv, predvsem z vidika ohranjanja tehnične stabilnosti in vizualne dovršenosti. V sodelovanju z JRE smo razvili steklenico, ki združuje našo tehnično odličnost in trajnostne prakse. Ta inovativna steklenica je zasnovana tako, da zmanjšuje vpliv na okolje, hkrati pa ohranja visoko raven kakovosti in estetike, ki jo pričakujejo naši partnerji in končni uporabniki.
Rezultati projekta Re•Vine?
Takšni, kot smo jih načrtovali – 100 % ogljična nevtralnost, dosežena z nižjo težo (lightweighting), hibridnim taljenjem in ogljično izravnavo. Že samo v proizvodnji smo zabeležili 42 % manjši ogljični odtis zahvaljujoč hibridnemu taljenju. Če povzamem: pri 92.432 steklenicah je hibridno taljenje prihranilo 8,7 ton CO₂, zmanjšanje teže pa kar 13,1 ton CO₂. Pri 235 milijonih proizvedenih steklenic to pomeni 2.204,1 tone CO₂ prihranka s taljenjem in dodatnih 3.319,1 ton zaradi nižje mase. Steklenica tehta le 490 g, kar zmanjša porabo energije, vode, surovin in stroške transporta.
Je to sporočilo steklarski industriji?
Tradicionalno znanje o steklarstvu smo spremenili v revolucionarno steklenico, ki ni le lažja, temveč tudi 100 % ogljično nevtralna. Trajnostna, a hkrati premium. Moram povedati, da v Steklarni Hrastnik letno proizvedemo več kot 70.000 ton stekla letno. Do nedavnega smo talili zgolj belo steklo najvišje kakovosti, t. i. »extra white flint« steklo, za katerega so potrebne zgolj najčistejše surovine. Uporaba zunanjega recikliranega stekla pri proizvodnji pa ni možna. Vidimo pa, da se zahteve in trendi na trgu spreminjajo. Zato tudi v segmentu najbolj kakovostne steklene embalaže prihaja do zahtev po vključevanju recikliranega stekla v proizvodnje procese. Kljub temu, da lahko reciklirano steklo poslabša estetski izgled proizvodov, so končni kupci pripravljeni na kompromis med trajnostno in kakovostjo. Steklarna Hrastnik tako načrtuje proizvodnjo »super flint« steklene embalaže, ki lahko vsebuje tudi do 40 odstotkov recikliranega materiala. Večji delež uporabljenih črepinj pozitivno vpliva na porabo energentov. Za vsakih 10 odstotkov uporabljenega deleža črepinj pri proizvodnji stekla lahko govorimo o približno 2-3 odstotnem znižanju porabe energije.
Izvrstni ste v dizajnu, kar vam trg priznava. V čem je vaša konkurenčna prednost?
V tehnološki dovršenosti, inovativnem pristopu in tesnem sodelovanju z naročniki. Kupci cenijo našo sposobnost prilagajanja specifičnim zahtevam ter visoko natančnost pri izdelavi premium steklenic. Naš design studio združuje kreativnost, inovacije in trajnostne pristope, da ustvarjamo vizualne rešitve, ki niso le estetsko dovršene, ampak tudi prijazne do okolja. Specializirani smo za t.i. eco design. Že v fazi načrtovanja oblike ter modela steklenice upoštevamo kriterije, ki so pomembni, da ima na koncu steklenica v proizvodnji nižji ogljični odtis. Ti kriteriji so med drugimi znižana teža, oblika, ki zagotavlja boljšo proizvodno učinkovitost, proizvodnja, ponovna uporabnost in reciklabilnost izdelka in surovine.
Zakaj ste se odločili za specializirano proizvodnjo in za proizvodnjo prestižnih steklenic za žgane pijače, kar vas je uvrstilo med vodilne proizvajalce v tem programu? A hkrati ste se z nakupom steklarne v Paračinu odločili za program izdelkov nižjega cenovnega razreda, kar najbrž pomeni zmagovalno razvojno kombinacijo. Kaj se dogaja v Paračinu?
Naš strateški fokus v Steklarni Hrastnik je proizvodnja prestižnih steklenic za žgane pijače, kjer smo postali eden vodilnih proizvajalcev. Z nakupom steklarne SFS Paraćin smo razširili naš portfelj z izdelki srednjega cenovnega razreda, kar nam omogoča širšo prisotnost na trgu. V Paraćinu smo zaključili pomembne investicije, s katerimi smo optimizirali proizvodnjo. Do sedaj smo v to investicijo namenili dobrih 56 milijonov evrov, kar nam omogoča povečanje proizvodnih zmogljivosti in širitev našega portfelja izdelkov.
Kaj kaže letošnje poslovanje? Po rekordnem letu 2023 ste doživeli poslovni šok. Kaj se je zgodilo?
Leto 2023 je bilo za Steklarno Hrastnik rekordno. Leto 2024 pa je prineslo drugačne izzive predvsem zaradi spremenjenih tržnih razmer in višjih stroškov surovin ter energije. Kljub temu ostajamo osredotočeni na inovacije, optimizacijo proizvodnje in razvoj novih izdelkov, s čimer krepimo svojo konkurenčnost.
Poslovni rezultati leta sicer 2024 ne predstavljajo presenečenja, saj smo v močno spremenjenih zunanjih okoliščinah, mislim na padec povpraševanja na ključnih evropskih trgih, že ob koncu leta 2023 sprejeli potrebne ukrepe za optimizacijo proizvodnje in stabilizacijo poslovanja. Glede na to, da je Steklarna Hrastnik izrazit izvoznik, izvoz predstavlja kar 99 % vseh prihodkov od prodaje, je povpraševanje v Evropi ključno za zasedenost proizvodnih kapacitet in za poslovne rezultate. Čeprav opažamo postopno krepitev povpraševanja, še nismo na ravni iz leta 2022 ali 2023.
Kaj predlagate državi, da steklo ne bi bil več odpadek, pač pa surovine, saj se mora celotna industrija usmeriti v kroženje materiala?
Steklo ni odpadek, ampak dragocena surovina. V interesu slovenskega gospodarstva je, da bi zbrano odpadno steklo v Sloveniji uporabili za proizvodnjo lastnih končnih izdelkov. To je tudi želja Steklarne Hrastnik. Uporaba recikliranih materialov v prihodnosti ne bo samo zaželena, ampak nujna za obstanek na trgu, lokalno krožno gospodarstvo pa ključno za konkurenčnost slovenskih podjetij v mednarodnem okolju. Zgledovali bi se lahko po dobrih praksah iz tujine. Država bi s koncesijami ali podobnimi ukrepi lahko pripomogla k tovrstnemu krožnemu gospodarstvu na lokalni ravni.
Bi pri vas uporabili črepinje kot surovino?
Ob naših načrtih za postopen prehod iz kvalitete »extra white flint« v t. i. »super flint« stekla do leta 2030 bomo imeli v Steklarni Hrastnik potrebo po uporabi vsaj okoli 25.000 ton recikliranega stekla letno, kar predstavlja vsaj 30.000 ton zbranih steklenih odpadkov. V Sloveniji se po podatkih Agencije za okolje zbere dobrih 40.000 ton odpadnega stekla na leto. Trenutno je delež lastnih črepinj v hrastniški steklarni med 15 in 35 odstotki. Uporabljena količina je odvisna predvsem od razpoložljivosti črepinj, ki so primerne za uporabo.
Zakaj verjamete v Aristotela, da je celota več kot vsota njenih delov? Ste raje spoštovan, a nepriljubljen, ali raje priljubljen, pa ne spoštovan?
Verjamem v moč sinergije – celota je več kot vsota njenih delov. Vodenje podjetja zahteva jasne cilje, odločnost in dolgoročno vizijo. Raje sem spoštovan kot priljubljen, saj dolgoročno prave odločitve niso vedno najlažje ali najbolj všečne.
Koliko časa vam ostane za igranje pozavne?
Prednostno gre prosti čas družini. Čas za igranje pozavne je zamenjal čas obiskovanje tekem tenisa, košarke, nogometa … v otroških ligah. Kolikor pa si ga lahko res vzamem samo zase, pa se bolj posvečam ohranjanju zdravja in kondicije. Torej za rekreacijo, predvsem kolo, fitnes in naravo. Žal je pri tem ceno plačala glasba.
