Preložitev začetka izvajanja EUDR
| Avtor: Jošt Žagar |
Evropska komisija je popustila pozivom podjetij, nekaterih držav članic in tretjih držav k preložitvi začetka izvajanja EUDR, kar sta potrdila tudi Svet EU in Evropski parlament. Komisija želi tako globalnim deležnikom ponuditi dodaten čas za pripravo, kritični pa so v nevladnih organizacijah. Krčenje gozdov je namreč za izpusti fosilnih goriv drugi najpomembnejši vzrok globalnega segrevanja, pomemben pa je tudi vidik človekovih pravic, ki ga EUDR z zahtevo po skrbnih pregledih prav tako naslavlja. Preložitev je sicer zagovarjala tudi Slovenija. Kot največje izzive pri implementaciji na MKGP navajajo povečanje administrativnih bremen za podjetja ob kompleksnosti oskrbnih verig. Zbrali smo tudi odzive nekaterih podjetij, ki bodo podvržena določilom EUDR.
30. decembra letos bi se morala začeti izvajati Uredba Evropske unije o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR), pri čemer bi se za mala in mikro podjetja (razen tista, ki se ukvarjajo s proizvodnjo lesa oziroma lesnih izdelkov) začela izvajati s 30. junijem 2025. Uredba uvaja stroge zahteve za podjetja, ki trgujejo ali uvažajo surovine, kot so na primer les, kava, kakav, govedo ali soja. Podjetja bodo morala biti zmožna dokazati, da njihove surovine ne prihajajo s spornih območij, kar pomeni, da bo morala biti sledljivost zagotovljena do samih plantaž.
Potrjena preložitev začetka izvajanja EUDR
Pred začetkom izvajanja EUDR je bilo na strani deležnikov veliko negotovosti. Pridelovalci surovin so se soočali z administrativnimi težavami pri zagotavljanju dokazov o skladnosti. Prav tako so imele pri pripravah na začetek izvajanja uredbe težave evropske države in podjetja. Evropska komisija se je zato soočala s pozivi k preložitvi začetka izvajanja uredbe. Sprva je vztrajala pri predvideni časovnici, toda v začetku oktobra je predlagala enoletni zamik, ki predvideva, da bi se uredba začela izvajati 30. decembra 2025 za velika podjetja ter 30. junija 2026 za mikro in mala podjetja. Zamik je potrdil Svet EU, s 371 glasovi za, 240 proti in 30 vzdržanimi pa tudi Evropski parlament.
Komisija želi deležnikom omogočiti dodatno obdobje za pripravo
Evropska komisija želi z zamikom omogočiti globalnim deležnikom, državam članicam in tretjim državam dodatno obdobje za pripravo, da bi se zagotovila pravilna in učinkovita implementacija. Tako so na svojih spletnih straneh objavili dodatne smernice, ki bodo pristojnim organom in podjetjem v pomoč pri razumevanju EUDR. Smernice vključujejo 11 poglavij in pokrivajo teme, kot so zakonske obveznosti, časovnica implementacije, kmetijska raba, vključujejo pa tudi dodatne usmeritve na področju obveznosti glede sledljivosti. Teme so podprli z oprijemljivimi scenariji. Prav tako so z dodatnimi odgovori na pogosta vprašanja posodobili spletno stran, namenjeno splošni javnosti.
Zaključila se je tudi izvedba enotnega informacijskega sistema, ki bo podjetjem omogočal oddajo svojih izjav o skrbnem pregledu. Registracije so bile omogočene z začetkom novembra, v polnem obsegu pa sistem deluje od decembra. Podjetja bodo lahko svoje izjave oddala še pred pričetkom izvajanja EUDR.
Nevladne organizacije kritične
Številna podjetja in države so zamik pozdravile, a krčenje gozdov oz. deforestacija je za izpusti fosilnih goriv drugi najpomembnejši vzrok podnebnih sprememb. Do preložitve so tako kritične nevladne organizacije. Pri Focusu, društvu za sonaraven razvoj, so ocenili, da je zamik posledica večmesečnega intenzivnega lobiranja velikih kmetijskih in prehranskih korporacij. V svojih opozorilih navajajo študijo Komisije, ki predvideva, da bi bilo z odlašanjem z implementacijo EUDR uničenih dodatnih 2.300 kvadratnih kilometrov gozdov. Preložitev bo povzročila dodatnih 49 megaton emisij toplogrednih plinov, kar je enakovredno emisijam 18 milijonov avtomobilov.
Pri Focusu opozarjajo tudi na vidik človekovih pravic. EUDR z zahtevo po strogi dolžni skrbnosti, ki osvetljuje dolge dobavne verige, naslavlja tudi to temo, s katero je povezana deforestacija. Pri tem navajajo primere staroselskih ljudstev, ki so jih velika gozdarska podjetja prisilno razselila, ter delavcev v nasadih oljnih palm, ki so zboleli zaradi pesticidov. Preložitev opisujejo kot sramoto za EU.
Pri društvu so sicer prevedli priročnik organizacije ClientEarth z naslovom Nova Uredba EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov – Glavne obveznosti za države članice EU, kjer so predstavljene nove zahteve, ki jih uredba prinaša. Priročnik najdete na njihovi spletni strani.
Preložitev zagovarjala tudi Slovenija
Preložitev je sicer zagovarjala tudi Slovenija. Vlada je kot pristojni organ za izvajanje EUDR imenovala Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), ki kot organ v sestavi spada pod Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vprašanja v zvezi z EUDR smo naslovili na ministrstvo, kjer pojasnjujejo, da so največji izzivi pri implementaciji povezani s povečanjem administrativnih bremen za gospodarske subjekte, zahtevnostjo preverjanja zbranih informacij in dokumentov za proizvode iz tretjih držav, kompleksnosti posameznih oskrbnih verig in velikim obsegom gospodarskih subjektov, ki bodo morali izvajati določbe uredbe: »V tej fazi se zato osredotočamo na to, da poskušamo prizadete sektorje seznaniti z določili uredbe, odgovarjamo na konkretna vprašanja deležnikov ter pripravljamo rešitve, ki bi izvajanje uredbe za domače proizvajalce poenostavilo. Na ravni EU se začenjajo izobraževanja za uporabo centralnega informacijskega sistema za izjave o potrebni skrbnosti. Ko bo sistem širše dostopen, bomo taka izobraževanja pripravili tudi na nacionalni ravni.« Imenovali so sicer vladno delovno skupino za pripravo nacionalne zakonodaje, v nadzor nad izvajanjem uredbe pa bo vključenih več inšpekcijskih služb.
Za ukrepe, ki jih načrtujejo za podporo podjetjem pri izpolnjevanju obveznosti glede sledljivosti, med drugim pojasnjujejo, da za domače gospodarske subjekte, ki dajejo na trg okrogel les, v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije iščejo rešitev. Z njo bi se vse potrebne podatke za kreiranje izjave o potrebni skrbnosti zagotovilo v digitalni obliki. Podobno razmišljajo o uporabi obstoječih podatkov iz sistema identifikacije in registracije govedi za poenostavitev postopkov za rejce govedi.
Deležnike o EUDR med drugim ozaveščajo z objavami, dogodki in delavnicami, kjer so bili gospodarski subjekti seznanjeni z novo uredbo in zadnjim stanjem njene implementacije.
Podjetja podpirajo namen EUDR, a pozdravljajo preložitev izvajanja
K sodelovanju smo povabili tudi podjetja iz prizadetih sektorjev, ki smo jim v okviru ankete zastavili sledeča vprašanja:
Kako komentirate preložitev začetka izvajanja EUDR?
Kako ste kot podjetje pripravljeni na začetek izvajanja uredbe?
Kako komentirate vsebino uredbe in kako bo ta vplivala na vaše poslovanje?
Nejasne zahteve EUDR bi lahko odvrnile od gospodarjenja z gozdovi
Bojan Resman, direktor, LIP Bohinj
»LIP Bohinj se zavzema za uresničitev cilja ustavitve krčenja gozdov na svetu. Vendar je potrebno poudariti, da je v Sloveniji in Evropi že vrsto let, od Marije Terezije dalje, vzpostavljen dober sistem odločb za redno in sanitarno sečnjo z dokazili. Ta sistem že zagotavlja nadzor nad posekom in prepoveduje nelegalne sečnje in jih tudi kazensko preganja.
Kot član združenja CEI – Bois lahko zatrdim, da večina podjetij v EU meni, da v sedanjih razmerah ne morejo izvajati uredbe v prej določenem roku 30. decembra 2024, zato smo vsa združenja prosila za premik datuma začetka izvajanja ter razjasnitev zahtev. Zaenkrat je že prišlo do zamika datuma na 30. december 2025.
V sedanji obliki uredba EUDR ni niti izvedljiva niti praktična. Nasprotno, grozi, da bo povzročila izkrivljanje na trgih z lesom in dolgoročno oslabila domačo industrijo, saj za vzpostavitev sistema skoraj za vsa podjetja pomeni prilagajanje proizvodnje ter dodatne stroške zagotavljanja sledenja toka materiala in poročanja na strežnik EU.
Poleg številnih nerešenih vprašanj glede EUDR in pomanjkanja tehničnih zahtev se lahko bojimo konkurenčno slabšega položaja lesenih produktov v mednarodni trgovini in v primerjavi z drugimi nelesnimi materiali, na primer pri klasični gradnji proti leseni gradnji, ALU oziroma plastičnimi okni proti lesenim oknom
Druga bojazen je, da bi lahko zlasti mali lastniki gozdov z začasno ustavljenimi gozdarskimi dejavnostmi zaradi nejasnih zahtev EUDR prenehali z gospodarjenjem z gozdovi. Slovenija ima velik problem velikega števila malih lastnikov gozdov , ki že do sedaj niso bili aktivni, nejasnosti in dodatne zahteve iz EUDR pa bi še dodatno otežile in dodatno zmanjšale njihovo dejavnost.«
Kava bi se lahko zaradi EUDR še podražila
»Kljub naši zavezanosti trajnosti se zelo strinjamo s preložitvijo začetka izvajanja EUDR, ker mislimo, da je za izvajalce še vse preveč neznank, ki bi povzročile zmedo ali pa celo blokado prometa s temi surovinami. Dodatno leto nam bo prišlo zelo prav, ker so nam dali zelo malo časa za pripravo na operativni del uporabe platforme oziroma izvajanje same regulative. Gre za obsežen nabor podatkov, ki jih je potrebno povezati v internem sistemu in EU Information System Traces za izdelavo DDS izjav. Prva izobraževanja za uporabo platforme so bila šele konec oktobra, sam API vmesnik pa je še vedno v fazi testiranja in še vedno ne vemo, na kakšen način bo funkcioniral. Bili smo vključeni v testiranje uporabe platforme in prepoznavamo pomembnost avtomatizacije, ker gre za upravljanje zares obseženega nabora podatkov.
Kava je največja kategorija Atlantic Grupe. Je borzna surovina in že ponudniki na borzi kave zagotavljajo vse zahtevane certifikate, skladnost z vsemi sprejetimi trgovskimi sporazumi, sprejetimi direktivami. Po poreklu pa je kava iz kavorodnih predelov Južne Amerike, Afrike in Azije, večinoma iz Vietnama, Brazilije, Kolumbije, Etiopije ali Ruande. Tudi kakava in sojine moke že danes od dobaviteljev, ki ne zagotavljajo zahtevanih ustreznih potrdil in dokumentacije, ne kupujemo.
Sama direktiva zahteva, da od dobavitelja pridobimo še eno dodatno izjavo, in sicer da je surovina proizvedena na območjih, ki niso bila degradirana za kmetijske namene po letu 2020. Sicer lahko pooblastimo dobavitelja, da to ureja za nas, vendar mi prevzemamo odgovornost, da je proizvajalec skladen z regulativo in ne krči gozdov. Za te dobavitelje je potrebno izdelati tudi oceno tveganja in pristojnim organom dati na voljo izjavo o potrebni skrbnosti, ki potrjuje, da je bil postopek potrebne skrbnosti opravljen in da tveganje ni bilo ugotovljeno oziroma je bilo ugotovljeno zanemarljivo tveganje, ter številne druge zahtevane informacije. Zaradi dolgih transportnih poti in procesa priprave kave smo se morali za pošiljke, ki prispejo k nam po novem letu, z dobavitelji dogovarjati že sredi leta, ko še ni bilo znano, da bo uveljavitev uredbe preložena. Posledično bomo zagotavljali kavo z vsemi potrebnimi potrdili, ki bodo zagotavljala, da pridelek ni povezan z namerno deforestacijo.
Glede na to, da Atlantic Grupa dela spreverjenimi in velikimi podjetji dobavitelji, ne pričakujemo težav in posebnih dodatnih prilagajanj. Naši dobavitelji imajo vse zahtevane certifikate, izjave o skladnosti z vsemi trgovskimi sporazumi in sprejetimi EU direktivami in izpolnjujejo vse carinske zahteve.
Verjetno pa bo kava še nekoliko dražja zaradi stroška urejanja vse dokumentacije, ki bo potrjevala, da kava zadovoljuje uredbi.«
Pričakujejo jasno perspektivo načrtovanja in praktičnost uredbe
»V Lidlu Slovenija kot delu mednarodne Skupine Lidl podpiramo cilj uredbe EU za dobavne verige brez krčenja gozdov (EUDR). Ko gre za izboljšanje standardov trajnosti v mednarodnih dobavnih verigah, smo pionirji na evropskem trgu.
Zavzemamo se za pregledne dobavne verige brez krčenja gozdov, saj se kot eden vodilnih trgovcev z živili na drobno v Evropi zavedamo svoje odgovornosti, da vodimo preobrazbo v trajnostno in podnebju prijazno gospodarstvo.
Leta 2020 smo tako na primer že podpisali »Manifest Cerrado« proti nezakonitemu prilaščanju zemljišč pri gojenju soje v Braziliji. Decembra leta 2022 smo se skupaj z drugimi deležniki zavzeli za vključitev »drugih gozdnatih zemljišč« v uredbo EU. Prav tako si v okviru certificiranja surovin z velikim tveganjem krčenja gozdov že leta postavljamo ambiciozne cilje, da bi čim bolj zmanjšali negativne vplive na okolje; omenjene cilje in ukrepe za dobavne verige brez krčenja gozdov smo objavili tudi v naši nabavni politiki.
V okviru podpore uredbi EUDR sta za uspešno izvajanje le-te za Lidl nujni jasna perspektiva načrtovanja ter pragmatična in praktična uporabnost uredbe, zato pozdravljamo prestavitev datuma prijave za 12 mesecev na 30. 12. 2025, pri čemer poudarjamo, da smo vse od začetka veljavnosti uredbe 29. junija 2023 zavezani k izpolnjevanju ciljev EUDR in da zavračamo kakršnokoli slabitev uredbe. Hkrati pozivamo oblikovalce politik, da omogočijo gladek prehod in možnost izvajanja EUDR za vse deležnike.«
