Podnebni dosje
Uvodnik
Podnebje je beseda leta 2019, goreča Avstralija, Davos kot podnebna konferenca, podnebni statistični dan … Podnebna kriza je postala glavna tema vodilnih svetovnih gospodarstvenikov, ne le znanstvenikov in okoljevarstvenikov. Prehod v podnebno nevtralno družbo in gospodarstvo je vodilna tema ključnih novejših dokumentov EU za področje okolja in trajnostnega razvoja, kot sta Evropski zeleni dogovor in poročilo SOER 2020 (v tem poročilu evropske okoljske agencije zlasti 15. – 19. poglavje). Tudi v Sloveniji se marsikaj pripravlja in dogaja, kar bo vplivalo na naše življenje in delo v novem desetletju in kasneje. Štiriletni program Sklada za podnebne spremembe je v javni razpravi do 10. februarja, dopolnjeni podnebni in energetski načrt do leta 2030 (NEPN) pa do 16. februarja. Predlog novega zakona o podnebni politiki se medresorsko usklajuje, pripravlja se dolgoročna podnebna strategija. Podnebne spremembe in prehod v podnebno nevtralno družbo so v žarišču tudi številnih drugih dogodkov, procesov, projektov …
Kot poudarja obsežno evropsko okoljsko poročilo, bodo za doseganje trajnostnih prehodov potrebni novo in raznoliko znanje, dodaten poudarek na razumevanju ključnih sistemov, ki obremenjujejo okolje, ter opolnomočenje za celostno izvajanje trajnostnih prehodov. Zgraditi več znanja in »know-how-a«. S Podnebnimi dosjeji v desetih številkah revije EOL smo vzpostavili temelje za takšno bazo znanja, namenjeno učenju za učinkovito podnebno delovanje. Tako smo pokazali, da imamo pripravljene ali že v izvajanju številne ukrepe, programe in strateške nacionalne projekte. V številki 144-145 smo na primer predstavili enega ključnih korakov za prehod v podnebno nevtralno gospodarstvo in družbo – celoviti projekt za prehod v krožno gospodarstvo. Ob tem smo skušali pokazati, da bomo najbolj učinkoviti s premišljeno nadgradnjo in povezovanjem obstoječega znanja, ki se je tudi v Sloveniji razvijalo v zadnjih desetletjih. Marsikaj uporabnega najdemo tudi v naši kulturni dediščini. Med drugim to pomeni tudi ohranjanje potencialov, kot so obstoječe strokovne skupine in organizacije, njihovo povezovanje in nadaljnji razvoj, pa tudi podpora vzpostavitvi novih na področjih, ki so izrazito deficitarna.
Današnja spoznanja in usmeritve na globalni, evropski in nacionalni ravni v marsičem potrjujejo pravilnost razmislekov in predlogov izpred desetih let. Že v letih 2010–2012 smo v vladni podnebni službi pod vodstvom direktorja Jerneja Stritiha zbrali znanje in modrost o učinkovitem soočanju s podnebnimi spremembami – in ju kasneje uporabljali pri svojem delu v drugih okoljih, kolikor so razmere omogočale. Z ukinitvijo takratne vladne službe marca 2012 (v okviru ukrepa nove vlade za zmanjševanje števila vladnih služb in delovnih teles) je bilo namreč delo tega tima prekinjeno. Osnutek Strategije prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050 oziroma 2060 pa je z manjšimi novejšimi poudarki še danes uporaben pripomoček.
Med drugim smo poudarili, da lahko s premišljeno kombinacijo že danes poznanih in deloma izvajanih ukrepov in na temelju dosedanjih dosežkov, številnih prednosti in priložnosti, ki jih imamo v Sloveniji, podnebne spremembe predstavljajo pomembno razvojno priložnost. Za konkurenčnost na eni in za doseganje podnebnih ciljev na drugi strani je pomembna hitrost uveljavljanja nizkoogljičnih tehnologij (NOT). Države, ki bodo zaostale pri njihovi proizvodnji, uporabi in integraciji v gospodarski in družbeni sistem, lahko še bolj zaostanejo v globalni konkurenčni tekmi. To pomeni, da moramo uvajanje teh tehnologij obravnavati predvsem kot investicijo v gospodarski razvoj in ne le kot dodatni strošek okoljskih zavez. Kot prioritetna področja tega prehoda v Sloveniji smo izpostavili:
— Energetska učinkovitost od intelektualnih storitev do opreme, izolacije in gradnje energetsko učinkovitih stavb.
— Obnovljivi viri energije od izdelave in vgradnje naprav (hidro in sončne elektrarne, biomasa, geotermalna energija) do upravljanja z njimi in vzdrževanja.
— Gradbeništvo s prenovami in energetskimi sanacijami stavb, obnovo in gradnjo železnic, obnovo cestnega omrežja s cilji energetske učinkovitosti in spodbujanja javnega prometa.
— Kovinska, elektronska in elektro industrija z nizkoogljičnimi proizvodi od komponent za električna vozila do pametnih energetskih omrežij.
— Vrednostna veriga gozd – les z ekosistemskimi storitvami gozda, visoko stopnjo predelave lesa v obrti in industriji, uporabo lesa v stavbah in oskrbo z lesnimi gorivi.
— Kmetijstvo z vzpostavitvijo oskrbnih mrež s sonaravno pridelano hrano. S tem povezane zdravstveno-zdraviliška, rekreativna in gostinsko-turistična dejavnost, ki gradijo tudi na naravni in kulturni dediščini Slovenije.
— Lokalne skupnosti z zagotavljanjem lokalnih storitev (med drugim vrtci, šole, oskrba starejših …), ki zmanjšujejo povpraševanje po prevozu.
Izpostavili smo tudi področja trajnostnega prometa in upravljanja mobilnosti, električnih vozil (baterije in vodik), zdravja ter pametne rabe in ohranjanja naravnih virov z vzpostavljanjem zaprtih snovnih poti brez odpadkov in temelječ na rabi obnovljivih virih energije.
Evropska komisija je v Zelenem dogovoru napovedala, da bo pripravila evropski okvir kompetenc za pomoč pri razvoju in ocenjevanju znanja, spretnosti in ravnanja na področju podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja. Učenje o podnebnih spremembah smo v okvir vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj umestili že pred desetletjem v okviru dela vladne podnebne službe.
Pred desetimi leti smo tako v Sloveniji med prvimi na svetu zastavili strokovno in pri številnih deležnikih podprto strategijo za nizkoogljično družbo, vendar z nasprotovanjem nekaterih vplivnih krogov iz gospodarstva in energetike. Ta pot je bila prekinjena tudi zaradi političnih menjav. Slovenska podnebna politika je bila do leta 2018 manj ambiciozna. Rezultat je očiten tudi iz podatkov, predstavljenih na nedavnem statističnem vrhu na Brdu: ogljični odtis povprečnega prebivalca EU je bil leta 2017 7,2 ton ekvivalenta CO₂, povprečnega prebivalca Slovenije pa 8,4 ton ekvivalenta CO₂. Tudi opozorila, da si pri ozelenitvi vseh sektorjev, vključno z učenjem za ta prehod, ne moremo več »privoščiti« zaostajanja za najmočnejšimi gospodarskimi partnerji, so resna.
Danes imamo, s povezovanjem vseh potencialov in vpeti v močne evropske pobude, ponovno priložnost, da se s prebojem uvrstimo med vodilne države pri prehodu v podnebno nevtralno družbo v EU in s tem tudi v svetovnem merilu. Zato je nujno, da se ambiciozno delo pri pripravi in skorajšnjem izvajanju NEPN-a pospešeno nadaljuje, ne glede na (ne)stabilnost v politiki. Le na ta način bomo zagotovili odlične možnosti tako za gospodarsko konkurenčnost kot za blaginjo vseh prebivalcev Slovenije.
