Med komunalnimi podjetji
Na kamniškem območju pijejo uporabniki kakovostno vodo, ki ji ni treba dodajati nobenih kemikalij, zatrjuje Anča Cvirn, direktorica in lastnica Komunalnega podjetja Kamnik. Kakovost ves čas nadzirajo. Večja težava so izgube pitne vode v vodovodnem sistemu. Podjetje skrbi tudi za odpadne vode, ki zelo onesnažujejo okolje, zato bi morali imeti, kot pravi, do tega ničelno toleranco. Gre za okolje in za varovanje vodnih virov, kar zahteva odgovornost vsakega posameznika, še posebej pa pri ozaveščanju o tej problematiki mislijo na mlade. V kamniški občini je na kanalizacijsko omrežje priključenih 80 % prebivalcev, delež pa bo kmalu večji. Prav tako se bo povečeval delež malih komunalnih čistilnih naprav, ki jih je zdaj registriranih 93. Kar zadeva cene komunalnih storitev zaradi dražjih energentov, letos zneski na položnicah pri njih še ne bodo višji. Anča Cvirn je leta 2019 v Sarajevu prejela prestižno nagrado Podjetnica desetletja.
Kakšno vodo (monitoring) pijejo občani v občinah, ki jih pokriva vaše podjetje, kako je z motnjami v oskrbi in kako s potrošnjo vode v zadnjih treh letih? Ali vlagate tudi v razvoj novih vodnih virov?
Kot koncesionar za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Kamnik upravljamo z osmimi vodovodnimi sistemi. Njihova skupna dolžina je več kot 180 kilometrov in tako z vodo oskrbuje več kot 32 tisoč uporabnikov. Največji vodovodni sistem v Občini Kamnik je vodovodni sistem Iverje, ki oskrbuje mesto Kamnik z njegovo okolico in je na JZ delu Občine Kamnik povezan tudi z vodovodnim omrežjem Občine Komenda. Vodovodni sistem Iverje pa kot rezervni vodni vir za oskrbo s pitno vodo služi tudi v Občini Vodice. Voda, ki priteče v zajetje Iverje, se v vodovodni sistem distribuira v svoji prvinski obliki. Voda je namreč take kakovosti, da ji ni potrebno dodajati nikakršnih kemikalij. Zavedati se moramo, da voda takšne kakovosti, kot jo pijemo v Kamniku, ni samoumevna.
Na kaj mislite?
Na vseh nas je, da ohranimo kakovostne vodne vire tudi za naše zanamce. Zdravstveno ustreznost pitne vode zagotavljamo skladno z načrtom HACCP. Za vsako stopnjo vodooskrbe so natančno opredeljeni dejavniki tveganja, kritične mejne vrednosti, monitoring in korektivni ukrepi. Nadzor nad zdravstveno ustreznostjo s pitno vodo izvajamo v okviru notranjega nadzora ter državnega monitoringa. Pri izvajanju notranjega nadzora sodelujemo z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano Kranj (NLZOH). Na podlagi rezultatov vzorčenj pitne vode NLZOH Kranj vsako leto poda oceno o primernosti vode za oskrbo s pitno vodo. V letu 2021 je bilo podano mnenje, da so vsi vodovodni sistemi, s katerimi upravljamo, varni in primerni za oskrbo s pitno vodo.
In kako je s porabo pitne vode?
Lani je bilo iz vodovodnih sistemov, ki so v našem upravljanju, uporabnikom dobavljeno 1.472 257 m³ vode. Trend količin dobavljene pitne vode uporabnikom v zadnjih treh letih kaže na zmerno rast, in sicer med 1–2 % letno. Razvoj in obnova omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda se financirata iz proračuna Občine Kamnik. Gre za sredstva iz naslova omrežnine. Zbrana sredstva vodarine, ki jo uporabniki plačujejo Komunalnemu podjetju Kamnik d.o.o., pa so namenjena za izvajanje rednega vzdrževanja vodovodnega omrežja, objektov in naprav. Med te naloge spada tudi odprava okvar in izvajanje ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub.
Kakšne pa so dejanske izgube vode v omrežju in kaj jih povzroča? Kako se lotevate zniževanja vodnih izgub, saj so ocene, da se v vodovodnem omrežju izgubi tudi 30 % in več vode? Kateri ukrepi najbolj pripomorejo k zniževanju izgub?
Vodne izgube so odvisne od več dejavnikov, med drugim nanje vpliva tudi vrsta vodovodnega sistema. V občini Kamnik se uporabniki oskrbujejo pretežno iz gravitacijskega vodovodnega omrežja. To pomeni, da je višina vodnih izgub pričakovano višja kot na vodovodnih sistemih, kjer se voda prečrpava s črpališči. Med dejavniki so še karakteristično-tehnične ter geografske lastnosti, dolžina omrežja, število ter dolžina priključkov, gotovost merjenja porabe zajete in dobavljene pitne vode in podobno. Približno toliko, kot je vzrokov za količino vodnih izgub, je tudi ukrepov, ki omogočajo njihovo zmanjševanje.
Kateri so najučinkovitejši?
Zmanjševanje vodnih izgub ni enkratno dejanje, gre za stalen in neprekinjen proces. Ključno je aktivno iskanje in popravilo okvar na omrežju, zamenjava dotrajanih hidrantov in ventilov ter kvalitetno vzdrževanje objektov in naprav javnega vodovodnega sistema. Za še boljše rezultate pri zmanjševanju vodnih izgub moramo v prihodnje skupaj z lastnico infrastrukture Občino Kamnik poskrbeti za sistematičen pristop pri obnovi izrabljenih odsekov vodovodnega omrežja, vzpostavitvi sektorskega merjenja pretoka vode, ki bo omogočal večji nadzor nad izgubami pri vzpostavitvi daljinskega merjenja porabe vode pri uporabnikih, ter pri obnovi hišnih priključkov.
Zavedamo se, da je pitna voda vedno bolj pomembna surovina oziroma vrednota in z njo tako tudi ravnamo.
Velik izziv je odpadna voda, saj zelo onesnažuje okolje. Kje se začne skrb za odpadno vodo, kakšna je odgovornost vsakega gospodinjstva in koliko gospodinjstev je priključeno na kanalizacijsko omrežje?
Točno je, da se skrb za odpadno vodo začne pri vsakem posamezniku. Prav vsak posameznik bi se moral zavedati, da kanalizacija ni smetnjak. Stvari, ki ne sodijo v odtoke in stranišča, so na primer nevarni odpadki, saj vsebujejo težko razgradljive in strupene snovi, ki otežujejo čiščenje odpadne vode na čistilnih napravah. Prav tako vanje ne sodijo trdni odpadki, saj lahko zamašijo odtočne cevi ali pa povzročijo okvare črpalk, pa tudi ne organski odpadki, saj v kanalizacijskem sistemu povzročajo neprijetne vonjave, poleg tega pa so vaba in hranilo za glodavce. V praksi se največkrat izkaže, da so za delovanje črpališč problematični predvsem vlažilni robčki, ki jih uporabniki odvržejo v straniščne školjke, saj se ujamejo v črpalko in motijo njeno nemoteno delovanje. V Občini Kamnik je na kanalizacijsko omrežje priključenih približno 80 % prebivalcev. Delež priključenih prebivalcev se bo v prihodnosti povečal predvsem zaradi priključitve objektov na območju Tuhinjske Doline.
Kje so potrebne izboljšave kanalizacijskega omrežja? Naložbe?
Za nadaljnje brezhibno delovanje kanalizacijskega sistema bo potrebno v okviru rednega in investicijskega vzdrževanja pristopiti k sistematični obnovi kritičnih odsekov kanalizacijskega sistema in obnovi posameznih črpališč. V prihodnje bo potrebno posebno pozornost nameniti tudi skrbi za ustrezno odvajanje odpadnih voda na območjih, ki niso opremljena z javno kanalizacijo oziroma odvajanje odpadne vode ni urejeno v okviru gospodarske javne službe. Eno pomembnejših in izpostavljenih območij je Velika Planina, kjer je nujno potrebno ureditvi način izvajanja gospodarske javne službe in načina odvajanja odpadnih voda. Zaradi vse bolj množičnega turizma se povečuje količina odpadnih voda, ki prevečkrat končajo v okolju. Do onesnaževanja okolja z odpadnimi vodami moramo imeti ničelno toleranco in moramo narediti vse, da zagotovimo kontrolirano zbiranje ter odvajanje odpadnih voda povsod, kjer odpadne vode nastajajo, še posebej na takšnih območjih, kot je Velika Planina.
Se zato odločate tudi za osveščanje mladih?
Izvajamo številne aktivnosti, ki so namenjene ozaveščanju uporabnikov o pomembnosti varovanja vodnih virov ter o pomembnosti ustreznega ravnanja z odpadnimi vodami. Predvsem mislimo na mlade, saj bodo oni tisti, ki bodo nosilci sprememb v prihodnosti. Verjamemo, da se bo ozaveščenost o varstvu okolja še izboljševala in nadgrajevala. Naj izpostavim akcijo zbiranja odpadnega jedilnega olja v pustnem času leta 2020. Kljub temu, da zbiranje nevarnih odpadkov ne sodi med dejavnosti Komunalnega podjetja Kamnik d.o.o., smo z akcijo želeli pripomoči k ozaveščanju prebivalcev o škodljivih učinkih odpadnega olja, če le-ta konča v kanalizacijskem sistemu. Ker se zavedamo, da na mladih svet stoji, smo letošnji Svetovni dan Zemlje obeleževali z osnovnošolci OŠ Toma Brejca v okviru naravoslovnega dne. Srečanje je potekalo v znamenju pitne in odpadne vode. Ponosni smo, da so učenci z velikim navdušenjem in zagnanostjo sodelovali pri tem dogodku.
Kako ste pristopili k izvajanju nacionalne usmeritve o namestitvi malih čistilnih naprav, bioloških ali rastlinskih, za kakšen obseg namestitev gre in kakšno pomoč bodo za naložbo prejela gospodinjstva (če jo bodo)?
Na območjih, kjer javno kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno oziroma gradnja ni predvidena, se odpadne vode iz objektov odvajajo v greznice ali male komunale čistilne naprave. Trenutno je na območju Občine Kamnik registriranih 93 malih komunalnih čistilnih naprav. V naslednjih letih se bo število malih komunalnih čistilnih naprav povečevalo, število greznic pa se bo zmanjševalo. Skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode bo namreč potrebno obstoječe pretočne greznice pri prvi rekonstrukciji objekta oziroma najpozneje do 31. decembra 2025 nadomestiti z MKČN ali vodotesnimi greznicami. Nakup malih komunalnih čistilnih naprav oziroma nepretočnih greznic subvencionira Občina Kamnik.
Cene komunalnih storitev se višajo. Kakšna bo politika cen v tem letu glede na podražitve energentov in kakšne rezultate poslovanja načrtujete do konca leta?
Cene na področju oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda v Občini Kamnik so oblikovane skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Pri oblikovanju cen javnih služb se upoštevajo načrtovane količine opravljenih storitev, načrtovani stroški in prihodki izvajalca za prihodnje obdobje. Načrtovane količine, stroški in prihodki se določijo upoštevajoč trende prejšnjih let. Podražitev energentov se bo tako na ceni komunalnih storitev odražala šele v prihodnjih letih.
Na vaši spletni strani predstavljate informacijo o okoljskih dajatvah. Zakaj?
Okoljsko dajatev opredeljuje Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Okoljska dajatev je posebna dajatev, ki jo plačujejo vsi uporabniki ne glede na način odvajanja odpadnih voda in ne glede na način oskrbe s pitno vodo. Je dajatev, ki se obračunava zaradi onesnaževanja okolja, ki nastaja kot posledica odvajanja odpadnih voda. Višina mesečnega obračuna okoljske dajatve je določena glede na način odvajanja odpadnih voda. Na naši spletni strani informiramo uporabnike o okoljski dajatvi, saj okoljsko dajatev zaračunava izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe, prejemnik pa je občina, v kateri pri zavezancu nastaja odpadna voda.
Z doslednim podajanjem informacij uporabnikom zmanjšamo število reklamacij ter nejasnosti ob izdajanju računov.
Kot upravitelj tržnice lahko podjetje vzpostavlja verigo lokalnih izdelkov in tako spodbuja razvoj lokalne samooskrbe. Poslušate, kakšen je interes za povečanje stopnje lokalne samooskrbe, kje so največje možnosti?
Kamniška tržnica je zelo dobro obiskana. Lahko trdim, da se je obisk po epidemiji še dodatno povečal. Tržnica je duša mesta ter osrednji prostor, kjer se ljudje radi srečujejo in nakupujejo. V času epidemije COVID – 19, ko tržnica Kamnik ni obratovala, smo občanom na spletni strani Komunalnega podjetja Kamnik d.o.o. ažurno zagotavljali informacije o tem, kako lahko na daljavo naročajo in prevzamejo izdelke ponudnikov, ki v normalnih pogojih trgujejo na kamniški tržnici, t .i. e-tržnico. Poleg tega, da smo občanom olajšali dostop do sveže pridelanih lokalnih surovin, smo na tak način pri prodaji pomagali tudi lokalnim pridelovalcem. Tudi v prihodnje bomo širili mreže lokalnih ponudnikov.
