Do 2020 s prihrankom 30 odstotkov energije – EOL 61

Trajnostni kazalniki kot pokazatelji zelenega napredka

Razvoj trajnostnega turizma danes ni več izbira, ampak nujna odločitev, če želijo turistične destinacije ohraniti pristnost in vse bolj okoljsko osveščenim obiskovalcem ponuditi celoto doživetja v svojem naravnem in kulturnem okolju, hkrati pa upoštevati zahteve, ki jih narekujejo podnebne spremembe ter konkurenca. Pri razvoju turizma je zato vedno več govora o njegovi trajnostni naravnanosti. Razviti so bili tudi splošni kriteriji trajnostnega turizma, z namenom, da turističnim ponudnikom pokažejo vzorec za razvoj njihovih lastnih trajnostnih kazalnikov, ki se prilagajajo posamezni destinaciji in ponudbi. Vsem pa so skupni cilji za doseganje standarda trajnostnega turizma, ki vključuje ekonomsko prosperiteto (konkurenčnost, ekonomska uspešnost, prosperiteta turističnih podjetij in destinacij, kakovostne možnosti za zaposlovanje, pravično plačilo in nediskriminacija zaposlenih), socialno enakost in kohezijo (kakovost življenja v lokalnih skupnostih, vključevanje lokalnih skupnosti, varnost in zadovoljstvo obiskovalcev) ter varovanje naravnega in kulturnega okolja (zmanjševanje onesnaževanja, okoljske škode, ekonomizacija z redkimi viri, krepitev kulturnega bogastva in biotske raznovrstnosti, prispevek k občudovanju in konzervaciji).

Zakaj odločitev za trajnostno destinacijo?

Koristi, ki jih prinaša trajnostni turizem turistični destinaciji, so številne, med najpomembnejše štejemo konkretne finančne prihranke (kljub večjim začetnim investicijam okoljski menedžment prinaša konkretne prihranke s takojšnjimi učinki), privlačnost za investitorje, pripravljenost na zakonodajo (zakonodaja v Sloveniji že predvideva tudi do 30 % več nepovratnih sredstev za prijavitelje z območij zaščitene narave, ki pri svojih projektih spoštujejo načela trajnostnega razvoja), bolj kakovostni in motivirani kadri, bolj kakovostna izkušnja gosta in posledično večja lojalnost, večji ugled ter sposobnost pritegniti zahtevnejše segmente.

Le 3 % turističnih podjetij izračunava svoj ogljični odtis

In kakšno je stanje zavedanja pomena trajnostnega turizma pri nas? Ugotovitve raziskave med slovenskimi turističnimi menedžerji, ki jo od leta 2009 izvaja Slovenska turistična organizacija (STO), kažejo, da se slovensko turistično gospodarstvo sicer zaveda okoljske problematike, manj kot polovica anketiranih pa meni, da so tudi dobro informirani o konkretnih možnih ukrepih proti podnebnim spremembam. Prav zaskrbljujoči so rezultati na področju ekološke gradnje, eko certificiranja in izračunavanja ogljičnega odtisa – le-tega izračunava le 3 % podjetij. Lanski rezultati kažejo, da dobra polovica slovenskih turističnih menedžerjev znaka EU, marjetice (okoljska marjetica je od leta 2003 uradni znak EU za do okolja prijazne turistične nastanitvene obrate), sploh ne pozna. V Sloveniji se z njo lahko pohvalita le dva slovenska ponudnika turističnih storitev – Terme Snovik, ki so prvo vlogo za pridobitev znaka vložile že leta 2004 in Thermana Laško, ki je marjetico pridobila prejšnji mesec. Prvi hotel v Sloveniji, ki je pridobil certifikat Green Globe, je Bohinj Park EKO hotel. Zmagovalne destinacije izborov EDEN (Evropske destinacije odličnosti) so dolina Soče, Solčavsko, reki Kolpa in Idrija. V Sloveniji imamo tudi 74 ekoloških turističnih kmetij, ki gostom ponujajo zdravo bivalno okolje in ekološko hrano, za katero imajo certifikat pooblaščene kontrolne organizacije.

Trajnostni turizem pomeni dolgoročni strateški premik

Razvoj trajnostne destinacije zahteva strateški premik in razvoj trajnostnega modela, s katerim nastanitveni objekt ali destinacija sama nagovarja ekološko osveščene obiskovalce, ki so zahtevnejši in odgovornejši od turistov, ki obiskujejo množične destinacije, ter imajo boljši odnos do okolja, večje spoštovanje do prebivalcev in lokalnega izročila, cenijo ohranjeno naravo in so za to pripravljeni tudi plačati višjo ceno. Slovenija je z več kot 60 % gozdnate površine izrazito zelena država in ena od držav z najvišjo stopnjo biotske raznovrstnosti v EU, zato ima velik potencial za uspešnejši razvoj trajnostnih destinacij. Ključnega pomena je razvoj zelenih standardov, zelenih verig dobaviteljev v lokalnem okolju, nujno povezovanje ponudnikov, uvedba trajnostnega menedžmenta, razvoj zelenih produktov in okolju prijazne infrastrukture.

Kje je trajnostni turist?

Trajnostno naravnani turist je še kako pomemben za razvoj trajnostnega turizma. Odločitve, ki jih vsak od nas dela pri izbiri lokacije potovanja, transportnega sredstva, aktivnosti in drugega, močno vplivajo na ogljični odtis posameznega turista. Prvorazredni let na Antarktiko lahko povzroči tisočkrat več emisij kot kolesarjenje po bližnjih krajih. Emisije, ki jih lahko povzročimo z enimi samimi počitnicami ali potovanjem (običajen let iz Nizozemske na Antarktiko proizvede okrog 9 ton CO2), lahko močno prerastejo letne emisije povprečnega človeka na svetu (4,3 ton CO2/leto). Da pa turist lahko poseže po trajnostnem potovanju, je potrebno zagotoviti trajnostne produkte in storitve, ki bodo dajali možnost odgovornemu ravnanju do okolja.
Ena od iniciativ, ki turiste nagovarja k trajnostnemu turizmu, je kampanja Zeleni potni list (ang. The Green Passport Campain). Namen kampanje je, da se naredi premik k trajnostni porabi in proizvodnji, dvigovati zavest turistov o tem, kako lahko pripomorejo k trajnostnemu razvoju z odgovornimi odločitvami o preživljanju počitnic, načrtovanju potovanj. Trajnostna turistična ponudba in trajnostno povpraševanje gresta torej z roko v roki za razvoj trajnostnega turizma.

Manjša poraba energije za 20 % že s standardnimi ukrepi

Okoljski vplivi in prihranki so največji prav na področju energetske učinkovitosti. Že s konkretnimi kratkoročnimi ukrepi lahko dosežemo takojšen učinek. Na primer zagotovitev zasedenosti sob na sončni strani stavbe v sezoni ogrevanja, zbiranje deževnice in njena uporaba, dogovor z dobavitelji o racionalnejšem pakiranju s pomočjo vračljive embalaže, promoviranje turističnih produktov, ki ne zahtevajo uporabe avtomobila, lasten vrt začimbnic … Hotelski sektor proizvede kar 21 % ogljičnih emisij v celotni strukturi emisij, ki jih povzroča turizem, in skriva največji potencial za izboljšave. Eno glavnih področij pri trajnostnem turizmu je učinkovita raba virov. Turizem je namreč velik porabnik energije, vode, povzroča veliko odpadkov, vpliva na naravno okolje in biodiverziteto. Zato je trajnostni menedžment eden ključnih za pravilno izkoriščanje naravnih virov, saj je ohranjanje naravnega okolja pomemben vidik celovitosti doživetja destinacije, ki jo turist obišče.
Različne akterje v turizmu smo povabili, da predstavijo svoje izkušnje o razvoju trajnostnega turizma pri nas.

Mag. Marjan Hribar, Direktorat za turizem in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarstvo
Raziskava Eurobarometra iz leta 2010 je pokazala, da je 32 % Evropejcev navedlo okolje kot ključni faktor odločitve glede izbire turistične destinacije (največ Nemci 53 %, Slovenci 43 %). Res je, da turistični obisk v določeni destinaciji lahko povzroča dodatno onesnaževanje okolja, izrabo naravnih virov, vendar se turistični sektor tega že vrsto let zaveda in razvija odgovorni oziroma zeleni turizem. Na Direktoratu letos pripravljamo nov razvojni strateški dokument za naslednje petletno obdobje, kjer bo trajnostni turizem rdeča nit prihodnjega razvoja turizma. V Sloveniji obstaja veliko potenciala za trajnostni turistični razvoj, saj je izrazito zelena država. Zgodba o zelenem v Sloveniji je vpeta tudi v identiteto in znamko I feel Slovenia.
Raziskava STO iz leta 2009 med slovenskimi turističnimi menedžerji je pokazala: da je relativno nizka okoljska odgovornost v smislu ukrepanja s strani hotelskih podjetij, prisoten je prepad med želeno in dejansko okoljsko odgovornostjo, pomisleki o ekonomski smotrnosti investicije v energetsko učinkovito poslovanje, prisotno je pričakovanje spodbud s strani vlade idr. Vendar pa menim, da bodo v prihodnje tudi slovenski hoteli lahko usmerjali svoje poslovanje s pomočjo usmeritev in napotkov kot rezultatov projekta Svetovne turistične organizacije Hotel Energy Solutions, ki bo zagotovil usposabljanje, informacije in tehnično podporo za pomoč majhnim ter srednje velikim hotelom v 27 državah EU pri povečevanju energetske učinkovitosti in izrabi obnovljivih virov energije.
V prihodnje bo lahko le turizem, ki bo prijazen do okolja in v njem živečih ljudi, temeljil tudi na ekonomski uspešnosti poslovanja. Hkrati z razvojem turizma pa se krepijo tudi druge, podporne dejavnosti, ki zagotavljajo delovna mesta in ekonomske učinke. Da je turizem velik generator delovnih mest, se je še posebej pokazalo v času gospodarske krize. Ljudje bodo namreč vedno potovali in obiskovali turistične destinacije, zato turizem prispeva pomemben delež k nacionalnemu gospodarstvu.

Dr. Igor Jurinčič, Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije Portorož – Turistica
Trajnostni turizem pomeni predvsem dolgoročno odgovorno ravnanje z razpoložljivimi turističnimi viri, s katerimi je Slovenija bogata in predstavljajo primerjalno prednost v evropskem in celo svetovnem merilu. Zato je potrebno doseči čim večjo vključenost turističnih podjetij v okoljsko označevanje storitev, kot so EU marjetica, modra zastava, ISO 14001 in uvajanje okolju prijaznih praks, kot je Zelena pisarna. Še naprej sodelovati v natečaju EU EDEN – Evropska destinacija odličnosti, ki nagrajuje trajnostne turistične destinacije, ter promovirati dosedanje zmagovalce. Slabosti pa so v premajhni ozaveščenosti menedžmenta o potrebnosti uvajanja okoljskega menedžmenta v turistična podjetja in na destinacije. Problem predstavlja tudi pomanjkanje finančnih spodbud s strani države za tovrstne investicije. Pomembno je tudi ozaveščanje in izobraževanje potrošnikov v odgovorne turiste, ki bodo s spremembo nakupovalnih navad vplivali na oblikovanje ponudbe trajnostnega turizma tako v Sloveniji kot v tujini. Svojo vlogo morajo odgovorno odigrati tudi občine z usmerjanjem razvoja s hitrejšim in usklajenim sprejemanjem prostorskih načrtov, ki bodo omogočali razvoj turizma skladno z načeli trajnostnega turizma.
Po potencialih se uvrščamo v sam vrh, pri udejanjanju pa smo bolj na repu. Pohvalno je na področju podeželskega turizma. Vredna pohvale pa je tudi ponudba ekološkega turizma v marsikaterem našem naravnem parku. Ponudnikov znotraj parkov žal marsikje lokalna skupnost in predvsem konvencionalno turistično gospodarstvo še nista prepoznala kot pomembnega partnerja, čeprav ti predstavljajo enkratno priložnost za oblikovanje integralnih turističnih proizvodov trajnostnega turizma z mreženjem na destinaciji.
Svetovna turistična organizacija (UNWTO) je razvila poseben nabor kazalnikov trajnostnega turizma in nosilne zmogljivosti prostora za turizem za različne destinacije sveta. Analiza nosilne zmogljivosti je v svetu uveljavljeno orodje za preprečevanje prenasičenosti turistične destinacije in uresničevanje trajnostnega turizma v praksi. Pri tem zahteva vsaka destinacija svojevrsten pristop in izbor kazalnikov. V Sloveniji smo analizo nosilne zmogljivosti naredili za slovensko Istro in za nekatere druge, bodisi že razvite (regijski park Škocjanske jame, Bohinj, občina Bled) ali še neuveljavljene destinacije z velikimi potenciali za razvoj trajnostnega turizma (občine Metlika-Kolpa, Tolmin-Posočje, Idrija). Za problematične so se izkazali predvsem kazalniki s področja okolja in infrastrukture: kakovost kopalnih voda, oskrba z vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, pomanjkanje parkirnih mest, neustrezno urejen promet, pomanjkanje kolesarskih stez in predvsem slabo urejen javni potniški promet, ki bi spodbujal trajnostno mobilnost na turističnih destinacijah.

Anže Čokl, direktor Bohinj Park EKO Hotela
Vložki za pridobitev in ohranjanje certifikata Green Globe so potrebni na vseh področjih 240+ kriterijev, ki jih Green Globe upošteva. Od energetskega sistema do okoljske odgovornosti kot tudi družbene odgovornosti. Prednost certifikata je predvsem mednarodna in uradna potrditev tega, kar promoviramo. Obenem nam to prinaša določeno prepoznavnost na trgu. Razlike med nami in “nezelenimi” ponudniki niso zgolj na zelenem področju, čeprav so na tem področju vsekakor največje. Bistvena je tudi celovita ponudba storitev in temeljno vodilo – kvaliteta pred kvantiteto. Sicer pa večjo osveščenost na področju trajnostnega razvoja žal opažamo pogosteje pri tujih gostih (severnih) kot Slovencih. Vsekakor so napredna predvsem določena podjetja. Na primer nemški BMW, ki je pri nas organiziral velik dogodek za medije, je naš hotel izbral prav zaradi trajnostne naravnanosti in ekološke prijaznosti. Tudi med slovenskimi podjetji je nekaj takšnih, ki so Bohinj Park EKO hotel izbrali prav zaradi njegove trajnostne naravnanosti. Turisti posamezniki pa po drugi strani postajajo bolj dovzetni za različne ekoproizvode, predvsem pri prehrani in raznih malenkostih. Gostje, ki prihajajo, večinoma ne vedo, da 90 % vpliva na okolje predstavlja energetsko premišljeno zasnovan, varčen sistem – le-ta seveda ostaja skrit očem. Bolj pa opazijo na primer recikliran papir, biokotiček pri prehrani, reciklirane materiale in podobno.
Trajnostni razvoj/turizem se prične v glavah posameznikov. Tistih, ki imajo odločujočo besedo pri razvoju podjetja ali kraja, nabavi surovin in ne nazadnje pri načinu oglaševanja, marketingu nasploh ter drugod. Gre za osebne človeške vrednote, ki lahko bodisi “preglasijo” ekonomske, saj dobro vemo, da zlasti na kratek rok (na žalost želja mnogih investitorjev) trajnostni razvoj in vlaganje v ekološko gradnjo nima (vsaj za zdaj) hitrih možnosti zaslužka. Trajnostni, sonaravni razvoj je dolgoročen in zame osebno edini možni način poslovanja, ob katerem je obvezno potrebno ustvarjati tudi skupno dobro.

Rebeka Trop, vodja trženja v hotelu Bioterme Mala Nedelja
Poleg vseh posebnosti hotela Bioterme, kot so energetska samooskrba, uporaba naravnih materialov, ukrepov za zmanjšanje škodljivih sevanj ter ponudba zdrave hrane, želimo z našimi gosti graditi in živeti tudi »mehki« del kulture prijetnega in zdravega bivanja. V posameznih nadstropjih hotela so nameščeni ekološki otoki, uporabljamo čistila na naravni osnovi, varčne in LED sijalke, omogočamo uporabo koles v času bivanja v hotelu, sodelujemo z domačimi ekološko osveščenimi pridelovalci hrane, spoštujemo in promoviramo »zelene praznike« idr. Potrebe turistov se seveda z leti spreminjajo. Gostje želijo bivati v zdravem okolju, jesti zdravo hrano in se v svojem prostem času rekreirati. Turistično gospodarstvo zadnja štiri leta močno promovira trajnostni razvoj turizma. Njihova vloga pri promociji Slovenije kot zelene turistične destinacije je zelo pomembna in močna, kar se kaže predvsem na predstavitvah na turističnih sejmih in borzah v tujini. Slogan I fell Slovenia je dosegel zelo dober učinek v svetovnem prostoru. Z njim dobro komuniciramo Slovenijo kot zeleno turistično destinacijo. Seveda pa je bistveno, da se turistični menedžment vključuje in pomaga pri razvoju tovrstnih turističnih proizvodov na destinaciji.

Metka Krivec, vodja hotela Wellness Park Laško
Prav gotovo usmerjenost k varovanju okolja v turizmu predstavlja konkurenčno prednost pred ostalimi ponudniki, zato smo pred kratkim izpolnili še zadnje kriterije za pridobitev znaka za okolje in tako nam je bil slavnostno podeljen znak EKO MARJETICA, ki v Evropski uniji velja za uradni okoljski znak. V Thermani smo se podali na pot okolju prijaznejšega delovanja, ker spoštujemo okolje in ker se zavedamo, da so tudi gostje vse bolj ekološko ozaveščeni. Zelenega delovanja ne razumemo zgolj kot odgovornost do okolja – torej le kot naravnemu okolju prijazno delovanje, temveč tudi kot gospodarsko in družbeno odgovornost, zato v ponudbo vključujemo kulturno dediščino, tradicijo in posebnosti lokalnega okolja. Prizadevamo si za manjše onesnaževanje zraka, varčnejšo porabo energije in drugih naravnih virov – prav na ta področja pa se usmerja večji del zahtev v okviru okoljske marjetice.
Uporaba obnovljivih virov energije, predvsem izraba odpadne toplote, odpadne vode in vročega zraka, prispeva k zmanjšanju emisij, izboljšanju bivalnega okolja, s tem pa tako k turistični privlačnosti hotela kot tudi kraja.
Naša ekološka ozaveščenost se odraža v varčevanju z vodo in energijo, kar uresničujemo z uporabo varčnih žarnic, samodejnim izklapljanjem klimatskih naprav in gretja, razsvetljave po hotelskih sobah – vezane na hotelske kartice, kakovostno izolacijo oken, uporabo energijsko učinkovitih hladilnikov in drugih naprav. Vsekakor pa se tudi pri gostih opaža večja okoljska osveščenost, predvsem pri ločevanju odpadkov tako v hotelskih sobah kot tudi v javnih prostorih, kjer so nameščeni ekološki kotički za ločevanje odpadkov. Prav tako pa goste z okoljskimi sporočili v sobi nagovarjamo k majhnim korakom z velikim pomenom, kot sta gospodarno ravnanje z vodo in ločevanje odpadkov, nagovarjamo jih k varčni rabi elektrike, uporabi javnega prevoza in nagrajujemo goste, ki ravnajo zeleno. Ker so današnji gostje vedno bolj okoljsko zavedni, dosledno upoštevajo naša zapisana povabila k varovanju okolja.