Priročnik o pohištveni industriji
Pohištveni del lesnopredelovalne industrije tudi v lanskem poslovnem letu ni dohitel rasti ostalih lesarskih podjetij. Ni dovolj dodane vrednosti, ni dovolj denarja za razvoj in naložbe, oživljanje zamuja. Kako okrepiti pohištveno panogo, kaj ji preprečuje hitrejšo oživitev in kako jo bolj povezati s kreativno industrijo, da bo na trgu konkurenčnejša? Na ta vprašanja je želel odgovoriti specializirani priročnik Izzivi in rešitve za ponovni vzpon pohištvene industrije. V sodelovanju z MGRT, Direktoratom za lesarstvo, Javno agencijo SPIRIT, lesnopredelovalnimi podjetji in s strokovnimi inštitucijami ga je izdala Fit media v okviru založniškega programa Zelene Slovenije.
Priročnik je vsebinsko razdeljen na tri tematska poglavja: Dizajn, razvoj izdelka in ustvarjanje dodane vrednosti; Od skice do končnega izdelka in marketinga; Izdelki iz lesa in prehod v nizkoogljičnost. V promocijskem delu se med drugim predstavljajo 10. Festival lesa in Slowoodlife, strokovno temeljito in celovito tudi Dnevi pasivne hiše s prispevkom Lesena pasivna hiša – korak k razogljičenju. Napisala ga je prof. dr. Martina Zbašnik – Senegačnikova.
Kako znajo kreativno oblikovati pohištvo, kažejo prakse podjetij, kot so Alples, M Sora, Donar, GAZZDA, Melu, Gonzaga in drugi. Kakšno je sodelovanje med akademsko sfero, lesarskimi šolami in pohištvenimi podjetji s primeri dobre prakse prepričajo dr. Jasna Hrovatin, mag. Uroš Hohkravt in dr. Luka Jančič, Cvetka Hojnik, mag. Barbara Prinčič in drugi. Dr. Franc Pohleven predvsem poudarja, kaj pomeni uporaba lesnih izdelkov do manj izpustov. Dr. Gregor Radonjič in dr. Matjaž Denac pa pišeta o primerjalni analizi metod za ocenjevanje vplivov pohištvenih izdelkov na okolje.
V ospredju priročnika je dizajn thinking. Primož Jeza z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje je svoj prispevek naslovil pomenljivo: Slovenska pohištvena industrija? Je kritičen in zapiše: In še izziv (premislek) za državne stratege in odločevalce. Ali je res modro učiti kreativni sektor podjetnika ali bi bilo morda bolje več narediti na področju konkretnega povezovanja podjetnikov in kreativcev?
Tudi avtorica Mika Cimolini kritično razmišlja o potencialih sodelovanja med pohištveno industrijo in kreativnim sektorjem. Meni, da je neizkoriščen potencial za pohištveno industrijo storitveno oblikovanje, ki je relativno novo, a za prihodnost zelo pomembna podzvrst oblikovanja.
Sarajevski profesor in oblikovalec Salih Teskeredžić, med ustanovitelji znane blagovne znamke GAZZDA, je na Festivalu lesa v Kočevju govoril o dizajnu kot gibalu nove dodane vrednosti. Kot kreativni strateg je v priročniku zapisal, da je dizajn neizogiben globalni fenomen, brez katerega danes ne more delovati noben uspešen industrijski izdelek. Izdelki GAZZDA imajo svojo specifično identiteto.
Matej Feguš, Donar d.o.o., v prispevku Koncept trajnosti z vidika krožnega gospodarstva in načrtovanja predlaga tri osnovne usmeritve trajnostnega oblikovanja: vpliv na okolje, vpliv na družbo in vpliv na posameznika.
Jože Volfand, urednik priročnika, pa predlaga, naj načrtovani slovenski Center znanosti da na razpolago svoj prostor in omogoči evropski festival vrhunskih oblikovalskih rešitev domače in tuje pohištvene industrije, kar bo lahko za Slovenijo nova promocija inovativnih presežkov kreativne moči dizajn thinkinga in eko dizajna.
Priročnik, ki je brezplačen, je izšel v tiskani izdaji in v e-obliki. Najdete ga na naši spletni strani www.zelenaslovenija.si v rubriki Založništvo. Kdor želi tiskano publikacijo, je kontakt ga. Sandra Stermšek, Javna agencija SPIRIT.
