Energetski zakon in distribucijsko omrežje
| Avtor: Jože Volfand |
Slovenska elektrodistribucijska podjetja so se na strateški konferenci spraševala, kaj mora distribucija storiti za okoljsko trajnost in tehnološki razvoj, saj je od te prenove odvisen zeleni prehod energetike. Tatjana Vogrinec Burgar, predsednica uprave družbe Elektra Maribor, meni, da je potrebno določiti naložbe, ki bodo omogočile vključevanje OVE in nove tehnologije. Zavzema se za naložbe v večje proizvodne enote. Opozarja pa na kompatibilnost naložb in na sodelovanje z uporabniki, lokalnimi skupnostmi in inštitucijami. Elektro Maribor je sprejel Strategijo trajnostnega razvoja za obdobje 2024 – 2028, posluje dobro in načrtuje več naložb. Tatjana Vogrinec Burgar je začela štiriletni mandat predsednice uprave lani avgusta.
V družbi ste sprejeli Strategijo trajnostnega razvoja za obdobje 2024 – 2028. Strateška konferenca elektrodistribucijskih podjetij je vabila z naslovom Distribucija za okoljsko trajnost in tehnološki razvoj. Kaj je glavna sprememba, ki zahteva hitrejši zeleni prehod energetike in z njo omrežja – to, da je postal odjemalec, uporabnik tudi proizvajalec energije ali da omrežje ni dovolj robustno in ne more zadovoljiti trga, ki zahteva priključitev sončnih elektrarn ali da je omrežje zaostalo tudi v razvoju? Kaj je glavni trajnostni izziv za vašo družbo?
Družba Elektro Maribor je vsebinsko zaključila dokument ”Strategija trajnostnega razvoja Elektro Maribor d.d. za obdobje 2024-2028”. Realiziran je plan izdelave dokumenta, ki vsebuje cilje, aktivnosti in vsebine trajnostnega razvoja distribucijske dejavnosti. Temeljni elementi trajnostne strategije so vizija, ključne strateške usmeritve dejavnosti družbe ter strateški cilji in strateški kazalniki. Glavni deležniki strategije, ki jih uprava družbe posebej poudarja in so pomembni za zeleni prehod, so zaposleni in uporabniki omrežja.
Katere zaveze ste sprejeli?
Vizija za leto 2028 nas zavezuje, da bomo upravljali varen, zanesljiv in napreden trajnosten distribucijski sistem, ki bo omogočal uspešno poslovanje in razvoj širše družbe. Postati želimo ena najuglednejših gospodarskih družb v regiji. Kazalci trajnostnega razvoja in sodelovanja z deležniki bodo kazali stalno izboljševanje. Kljub visoki ravni investicij v razvoj trajnostnega distribucijskega sistema smo uspeli ohraniti finančno stabilnost in zadovoljivo donosnost. Vsi naši uporabniki so zanesljivo povezani z našim sistemom in imajo dostop do visokokakovostnih storitev.
Kaj mora storiti energetski distribucijski sistem kot platforma zelenega prehoda in energetske transformacije?
Ključne strateške usmeritve do leta 2028 so udejanjanje trajnostnega razvoja, razvoj zanesljivega in učinkovitega trajnostnega distribucijskega sistema in vodenje ter razvoj človeškega kapitala. V naši družbi so za strateške cilje izdelani kazalniki z napovedmi, predvidevanji do leta 2028, s pomočjo katerih bomo merili in spremljali uresničevanje strategije. Kazalnike smo povezali s konkretnimi strateškimi aktivnostmi v podporo razvoja našega trajnostnega poslovnega modela (ESRS). Naša prva naloga je graditi robustno omrežje, ki ga moramo nadgraditi za vključevanje obnovljivih virov z novimi tehnologijami ter istočasno zagotavljati nove storitve zelenega prehoda za uporabnike.
Prav robustnost omrežja je težava. Kako je vaše omrežje pripravljeno za priključitev sončnih elektrarn in drugih OVE? Koliko interesentom ste morali lani negativno odgovoriti na njihove zahteve za priključitev na omrežja in kako bodo po vašem mnenju vplivale na namestitev sončnih in vetrnih elektrarn, zlasti na gradnjo večjih sončnih elektrarn, predvidene subvencije države? Če bi opisali značilnosti zelenega prehoda vaše družbe s poudarkom na deležu zelenih virov, kaj kaže?
Glede na razmere, s katerimi se soočamo, menimo, da v preteklosti v državi nismo imeli pravih smernic za priključevanje in podporo obnovljivim virom energije. Za elektroenergetski sistem bi bilo precej bolj smiselno, da bi bile npr. individualne samooskrbe nižjih moči, npr. 80 % obračunske moči, ne 80 % zakupljene moči, ker opažamo dvig in celo neracionalno porabo električne energije. Za posamezno stanovanjsko hišo bi morala zadostovati 5 kW samooskrba. Kadar pa to za kakšen objekt ne bi zadoščala, bi morali objekt energetsko sanirati. Subvencije so. Vsekakor pa bi morali najti način, da se električna energija, ki je proizvedena na posameznem odseku ali območju, tudi tam porabi.
Zakaj nastajajo težave?
V poletnih mesecih pri nekaterih odjemalcih ni porabe in se energija pretaka iz NN omrežja v SN, od tam pa v VN omrežje, pri čemer nastajajo velike izgube. Pozimi, ko te elektrarne obratujejo z minimalno proizvodnjo, pa je tok energije podoben tistemu pred OVE. Se pravi od večjih proizvodnih enot, iz termo in jedrskih elektrarn, proti odjemalcem na NN omrežju. Tudi same ogrevalne naprave, ki jih nekateri posamezniki kupujejo in priključujejo, so energetsko nesprejemljive. V distribuciji pogrešamo predvsem naložbe v velike proizvodne enote OVE. Mislim na sončna ali vetrna polja moči 50 MW, ki bi bile priključene neposredno na prenosno omrežje. Ker pa to pomeni, da bi investitor moral sam zgraditi energetsko infrastrukturo, so posledično ekonomske koristi za investitorja nižje in poskušajo ta delež prevaliti na distributerje. A sredstev za to zaenkrat nimamo. V letu 2023 smo v Elektru Maribor prejeli približno 14.000 vlog za izdajo SzP za individualno samooskrbo. V letu 2023 smo jih rešili približno polovico, drugo polovico bomo rešili do polovice leta 2024.
Celotno distribucijsko omrežje že nekaj časa opozarja na nujne naložbe v razvoj in posodobitev. Vaša družba naj bi v posodobitev omrežja do leta 2032 vložila okrog 953 milijonov. Katere naložbe bodo prednostne in od kod sredstva?
Predvsem bo potrebno uravnotežiti načrtovanje in izvajanje investicij. Poleg obstoječih kriterijev naložb oziroma investicij je potrebno določiti investicije v omrežje, ki omogočajo vključevanje obnovljivih virov ter novih tehnologij. Tu je potrebno predvsem iskati kompatibilnost investicij ter okrepiti sodelovanje z uporabniki omrežja, lokalnimi skupnostmi in inštitucijam. Elektro Maribor je razvil model sodelovanja z lokalnimi skupnostmi glede investicijskih planov in skupnih investicijskih točk. Posebno pozornost posvečamo velikim investicijskim enotam in energetskim skupnostim, ki so naslednji korak zelenega prehoda.
Kaj vam bolj manjka za zeleni prehod – denarja ali usposobljenih kadrov?
Za zeleni prehod nam predvsem primanjkuje časa, ki je potreben, da zaženemo investicije. Seveda ob ustreznem kadru in zagotovljenem denarju.
Med vašimi dejavnostmi je ponudba elektroenergetskih objektov na ključ, med drugim pa tudi pregled, vzdrževanje in čiščenje sončnih elektrarn. Kakšno skrb zahteva sončna elektrarna od lastnika in kako zagotoviti varnost delovanja? Katere nove energetske storitve ponujate?
Trenutno smo v naši družbi osredotočeni na realizacijo lastnih investicij, zato smo storitve na trgu zmanjšali. Strinjamo pa se, da so pravilno delovanje proizvodnih virov in redni pregledi ter vzdrževalna dela ključna, da ne prihaja do napak, ki lahko pripeljejo do požara objekta ali do električnega udara. Na tem področju bo nujno potrebno narediti korak naprej.
Energetski zakon je sprožil več kritičnih razprav, čeprav je nakazal nujnost sprememb, da zlasti gospodinjstva zamenjajo stare sisteme ogrevanja s sodobnimi, ki manj vplivajo na okolje. Zlasti aktualne so toplotne črpalke. Kako je v Mariboru?
Vgradnja in priključevanje toplotnih črpalk do sedaj ni povzročala težav. Te črpalke so dokaj učinkovite in povzročajo večjo obremenitev le pri ekstremnem mrazu, ki pa ga v zadnjih dveh letih ni bilo. Tukaj bi opozorila na dve stvari. Skeptični smo glede želje, da bi toplotne črpalke delovale v prisilnem režimu obratovanja, ker imajo takrat nižji izkoristek. Veliko bolj nas skrbi, da se po stanovanjskih hišah vgrajujejo električni grelci, ki dosežejo tudi 14 kW in imajo zelo slab izkoristek. Takšne grelce bi morali prepovedati oziroma opustiti.
Kakšno je vaše stališče glede obračunavanja sistema omrežnine pri elektriki? Se pripravljate na prehod? Kaj bi zamik pomenil za distribucijo in kaj kažejo finančne izračuni za podjetja? Ali nov sistem res pomeni potopitev gospodarstva ali je za distribucijska podjetja nujna takojšnja uvedba?
Pri novem omrežninskem aktu, ki ga je sprejela Agencija za energijo, gre za veliko spremembo v primerjavi s sedanjim načinom obračunavanja. Vendar smo se distributerji nanj intenzivno začeli pripravljati zelo zgodaj in smo sedaj nanj pripravljeni.
Zeleni prehod bi moral v ospredje postaviti tudi učinkovito rabo energije in varčevanje z energijo. Kaj lahko k temu prispeva distribucijsko podjetje? Na primer vaša Akademija distribucije?
Zeleni prehod pomeni tudi, da je potrebno izobraževalno delovati na področju vzgoje lastnih strokovnjakov in tudi na področju izobraževanja, informiranja uporabnikov. Elektro Maribor še posebej poudarja prenos in razvoj lastnega internega znanja, ki je kapital zelenega prehoda in vzgoje strokovnjakov. S tem se ukvarja Akademija distribucije Elektro Maribor. Zelo smo okrepili sodelovanje s fakultetami za elektrotehniko in energetiko, srednjimi strokovnimi šolami in drugimi strokovnimi energetskimi inštitucijami. Želimo biti nosilec zelenega prehoda z organizacijo dogodkov in posvetov, kjer se porajajo ideje, usmeritve sodobne energetske družbe ter razvoj energetike, kar je osnova za pripravo strokovnih razvojnih dokumentov v Sloveniji.
Kako ste poslovali lani in kakšni so cilji poslovnega načrta v letu 2024?
V družbi Elektro Maribor smo poslovanje v letu 2023 zaključili z dobičkom v višini 6,2 milijona evrov, ki je za 51 % višji kot leta 2022. Skladno z razvojnim načrtom za leto 2023 smo z veliko prizadevnostjo vseh zaposlenih realizirali najvišja investicijska vlaganja v zgodovini družbe v vrednosti 37,2 milijona evrov, kar je za 29 % več kot v letu 2022 in za 13 % več, kot smo načrtovali. Ob vedno bolj intenzivnih in pogostih izrednih vremenskih razmerah si vseskozi prizadevamo za sistematično povečevanje robustnosti srednje in nizkonapetostnega omrežja s polaganjem podzemnih srednje in nizkonapetostnih vodov ter z izolacijo nadzemnih srednje in nizkonapetostnih vodov. Predvsem pa želimo realizirati naložbe.
