Mladi in družbeni izzivi
| Avtorica: Petrisa Čanji, Zeleno omrežje študentov |
Nagrado Social Impact Award, ki mlade spodbuja pri iskanju odgovorov na najzahtevnejša vprašanja našega časa, vodi Slovenska agencija za mlade na čelu z direktorjem Janom Pelozo, ki je tudi direktor Impact Huba Ljubljana. Jan Peloza je že več let aktiven tudi v mednarodnih mladinskih organizacijah, med drugim je predsednik Evropskega združenja mladinskih kartic in vršilec dolžnosti generalnega sekretarja Mednarodne zveze za zdravje mladih. Kot trener, mentor in moderator spodbuja mlade, da postanejo družbeno angažirani. Kot soustanovitelj Sustainaware – globalnega mladinskega partnerstva za izobraževanje o trajnostnem razvoju in Evropske koalicije mladih za okolje in zdravje je posebej dejaven v prizadevanjih za svet brez fosilnih goriv s posebnim poudarkom na področju preprečevanja zelenega zavajanja.
Z nagrado Social Impact Award, ki ste jo letos podelili drugič, spodbujate mlade k razvoju socialno-podjetniških inovacij za reševanje najzahtevnejših družbenih izzivov našega časa. Zakaj se osredotočate ravno na mlade in zakaj na socialno podjetništvo?
Pogled na klasično startup sceno pokaže, da je uspešen startupovec v povprečju že sredi tridesetih let, ko njegovo start up podjetje začne uspešno rasti. Prej ko začneš, boljše je. Če bi se večina študentov seznanila s podjetništvom, ali še bolje, če bi se nad podjetništvom navdušili že v srednji šoli, bi bilo danes po vsej verjetnosti več podjetnikov. Združujemo dva koncepta – socialno in impact podjetništvo. Socialno podjetništvo je neprofitno, impact podjetništvo pa ni nujno neprofitno, ampak je v svojem delovanju implicitno ali eksplicitno usmerjeno v družbeno-okoljsko dobro.
Poslanstvo nagrade Social Impact Award je mlade, mlajše od trideset let, spodbuditi, da svojo socialno ali impact podjetniško idejo razvijejo do ravni, ki ji rečemo minimalno izvedljiv produkt oziroma v angleščini »Minimal Viable Product – MVP«.
Kdo lahko kandidira za nagrado? Samo socialna podjetja ali tudi zavodi, društva in druge neprofitne organizacije?
Zelo dobro vprašanje. Po letu 2011, ko je bil v Sloveniji sprejet zakon o socialnem podjetništvu, je bil najprej bum socialnih podjetjih, potem pa je trend precej v upadel. Leta 2018, ko se je spremenil zakon, se je trend sicer dvignil, a še vedno ni razcveta, kot so ga pričakovali. Ko govorim o socialnih podjetjih, govorim nasploh o organizacijah, ki so neprofitne, tržno usmerjene ter delajo družbeno in okoljsko odgovorno. Torej kandidira lahko kdorkoli z družbeno ali okoljsko angažirano idejo, projektom, organizacijo in ja, lahko so to tudi zavodi društva in druge neprofitne organizacije. Prav tako pa to lahko storijo profitna podjetja.
Koliko je zanimanja med mladimi za socialno podjetništvo?
V bistvu vedno več. Beseda socialno ima v Sloveniji na žalost konotacijo iz nekega post-tranzicijskega obdobja. Marsikdo jo povezuje s socialnimi problemi. Pomembno jo je razumeti kot smer, ki se zavzema za dobro in seveda vključuje prvine klasičnega podjetništva. Med mladimi razbijamo mit, da socialni podjetnik nujno rešuje socialni problem, kot je na primer zaposlovanje težko zaposljivih oseb. Dober primer je Zeleno omrežje študentov, ki ste vrhunski v svojem delovanju v smeri trajnostnega razvoja, ste mladi, neprofitni, hkrati pa ste tudi zelo tržno naravnani.
V kateri podjetniški niši mladi najpogosteje vidijo svojo priložnost?
Brez velikega ovinkarjenja lahko rečem, da se mladi največkrat, v duhu časa, odločajo za področji duševnega zdravja in prehrane. Če gledamo z vidika branž, imamo zelo močno in vedno bolj prisotno IT sceno, pa tudi Web3 sceno, se pravi blockchain tehnologije in podobno.
Konkretno letošnji zmagovalci?
Specifično in izključno socialno podjetje »Ringring12« se ukvarja z res težje zaposljivimi; ostali trije zmagovalci pa se ukvarjajo neposredno s ciljno populacijo študentov. Drugi zmagovalec – »Prskalnik« kot brskalnik se ukvarja z iskanjem delovne prakse za študente, naslednji zmagovalec je »Charify.Art«, ki se ukvarja z NFT-izacijo sistema crowdfundinga za pozitivne projekte, četrti pa je »Vsak otrok si zasluži obrok«. Ta obravnava otroke, ki večino časa, ko niso v šoli, nimajo toplega obroka, takšnih je namreč preko 40.000 v Sloveniji. Izziv je, kako jim omogočiti topli obrok tudi izven šole, v času počitnic, med vikendi, v času državnih praznikov. Moram reči, da je spekter izzivov in področij kar širok. Pričakovali smo sicer, da se bodo bolj ukvarjali s področjem okolja, narave. Sicer pa se teme med seboj povezujejo, krožijo, kar je tudi naš namen.
Kako v procesu inkubiranja spodbujate trajnostnost in krožnost?
Pomembno je upoštevati razumevanje trajnosti in krožnosti oseb, ki sodelujejo na projektu in seveda potrebe projekta. Pomembno se je zavedati, da v procesu inkubacije ideje ne moreš vsega izvesti takoj, ker lahko izgubiš konkurenčno prednost. Kakšno stvar odložiš za nekaj časa, da se razvije in integrira. V tem času seveda iščemo načine, kako se trajnost in krožnost zapiše v DNK podjetja, da se sčasoma, čez pol leta, čez leto ali čez tri leta ti principi dejansko integrirajo.
En tak primer je letos produkt »Kookidi«, kjer se mladim staršem vsake tri mesece pošilja škatlico s trajnostnimi igračami, ki so prilagojene starosti otroka. Igrače imajo primerne didaktične značilnosti in so izdelane iz naravnih slovenskih materialov. S tokratnimi finalisti smo uspeli izpiliti idejo do te točke, da bodo verjetno vpeljali tudi rent model, ki omogoča kroženje določenih lesenih igračk, ki se vrnejo nazaj v podjetje. Imajo mizarja, ki jih popravi, da jih lahko ponovno pošljejo. To se ponovi tolikokrat, dokler je igračka še uporabna. Potem je zanjo poskrbljeno, da se uporabi v druge namene, morda celo donira, če je še vedno dobra. Zelo sem vesel, ko opazujem napredek in vse večje zanimanje med mladimi.
Ali tistim, ki zmagajo na Social Impact Award, pomagate tudi pri pozicioniranju na trgu?
Mentoriramo jih do te točke, da spoznajo tipe poslovnih modelov in načine, kako jih je dobro razvijati. Vsi finalisti in zmagovalci postanejo člani mreže Impact Hub, ki predstavlja podporno okolje za socialna in impact podjetja, med drugim tudi s svojim prvim prostorom v Sloveniji, natančneje v prostorih bivše Borze v Ljubljani. Zmagovalci dobijo co-working mizo, finalisti pa dobijo članstvo, kar pomeni, da definitivno odpiramo vrata na trg.
Sodelujete s Kariernim centrom Univerze na Primorskem, z Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem in z različnimi podjetniškimi inkubatorji po Sloveniji. Kako poteka to sodelovanje? Ali s tem študente spodbujate, da se udejstvujejo v socialnem in impact podjetništvu? Na kakšen način jih želite opolnomočiti?
Vedno je dobro sodelovati z organizacijami, ki izvajajo podobne aktivnosti. Pomembno je podporne sisteme v Sloveniji informirati in razvijati v smeri, da bodo razumeli, da je delati nekaj, kar je dobro, lahko tekmovalna prednost. Trenutno je ta minimalna, potrebno je izkoristiti to nišnost, kot jo je Elon Musk leta 2008 – vse ostalo je zgodovina.
Mladi imajo v okviru naših podpornih okolij možnost idejo razviti vse do točke, ko jo lahko predstavijo morebitnemu investitorju ali jo sistematizirajo do te mere, da dela boljši svet, hkrati pa zagotavlja službo njim in njihovim sodelavcem. Takih uspešnih primerov je kar nekaj in veseli smo, da že dve leti ljubljanske rektorjeve nagrade dobivajo ravno naši finalisti in zmagovalci.
Je klima med mladimi prava za to?
Še vedno je določen segment mladih, ki so apatični in se ne želijo vključevati. Vendar sedaj prihaja zelo močna generacija, bodisi Gen Z bodisi Gen C, torej generacija “covid” mladih (smeh). Te generacije si želijo narediti svet boljši. To približno diši po tisti »Summer of ’69« mentaliteti, po želji spremeniti svet na boljše in se pri tem neizmerno zabavati. Prepričan sem, da bodo številni mladi želeli skočiti na ta vlak. Vesel sem tudi, da je Zeleno omrežje študentov ena takih organizacij, ki mladim omogočajo dostop do skupnosti, kjer verjamejo v spremembe.
