Digitalna nadgradnja tiskovin z uporabo mobilnih tehnologij je prednost na trgu – EOL 147

Trg embalaže raste, tudi gospodarstvo se še vedno dobro drži. Kako razmere na trgu v zadnjih dveh letih vplivajo na povpraševanje po vaših proizvodih, saj izvozite več kot 60 % izdelkov? Kako povečujete prodajo? Kakšno rast pričakujete letos?
Vsekakor rast beležimo tudi zaradi dobre gospodarske klime v Evropi. Naša prodaja v tujini je sicer precej povezana z nogometnimi prvenstvi, saj izdelujemo preslikače za nogometne drese. Torej se poznajo ciklusi evropskih in svetovnih prvenstev. Prodaja naših izdelkov za embalažo tudi vztrajno raste tako doma kot v tujini. Višja prodaja pa ne pomeni nujno, da je poslovanje boljše.

Zakaj ne?
Podražili so se osnovni materiali, marže so se znižale, tehnologija neprestano napreduje, zahteve kupcev se povečujejo. Dobavitelji pa so vse manj zanesljivi. Zadnja leta v še večji meri zaznamuje vstop velikih korporacij, ki jim zaradi moči kapitala in dobrih pogajalskih pozicij težko konkuriramo. Poleg izvoza in iskanja pravih niš z izdelki visoke dodane vrednosti vidimo našo prednost v unikatnosti naše ponudbe. Zanimivo je spremljati, kako nas zaradi tega na mednarodnih sejmih iz leta v leto bolj spremljajo velike korporacije. Pri napovedih rasti smo zelo previdni – preveč je stvari, ki jih nimamo pod nadzorom, kot so npr. trgovinske vojne, napoved recesije, virusna obolenja in podobno. Bistveno je dobro oskrbovanje obstoječih partnerjev, razvoj inovativnih rešitev ter naše optimizirano delo.

Pravite, da je tehnoloških novosti vse več, tudi zahteve po sledljivosti proizvodov postavljajo pred proizvajalce razvojne izzive. Kako ohranjate konkurenčnost na trgu in katere panoge prednjačijo v zahtevah po tehnoloških inovacijah v proizvodnji etiket?
Čeprav se zdi, da so tehnološke novosti že vsepovsod in se tak trend vrsto let obeta tudi v svetu etiket, dejanskega premika še nismo zaznali. Z večino rešitev smo v Etiketi že nekaj časa pripravljeni, vendar zahtev od kupcev praktično ni. Tak primer so RFID čipi, ki smo jih predstavili pred nekaj leti, pa jih v Sloveniji skorajda še nihče ne uporablja. Večina prodaje čipov gre zaenkrat v Nemčijo. V Sloveniji smo za novosti bolj zaprti in dokler nas nekaj ne prisili, jih ne bomo sprejeli. Podobno je bilo pri trajnostnih materialih. Ko smo jih pred časom predstavili, so vsi zamahnili z roko, da je predrago. Zdaj pa rešitve zahtevajo trgovci in trg. Vsi bi jih imeli čez noč, a ne bi plačali več. Tehnološke inovacije so v največji smeri usmerjene v zaščito izdelkov, kar je razumljivo, saj ponaredki in kraja izdelkov pomeni neposredno izgubljen prihodek.

Tudi EU je lani z uredbo določila namestitev varnostnih etiket na vse ovojnine zdravil. Je povpraševanja več? Se uveljavljate kot strateški razvojni partner na trgu?
Varnostne etikete so bile le ena od rešitev zaščite ovojnin zdravil. Na našo srečo so bile v regiji precej široko sprejete. Z razvojem varnostnih etiket smo pričeli že leta 2014. Menim, da smo se res izkazali kot strateški razvojni partner. Povpraševanja je bilo lani največ, zdaj se je umirilo. Ker smo razvili dobro rešitev, so se nam odprla vrata v pomembna nova farmacevtska podjetja. V razvoju se usmerjamo v nadgradnjo procesov in na izpolnjevanje specifičnih zahtev nekaterih industrij.

Kako ste uspeli na trgu uveljaviti vašo blagovno znamko Etiketa.Interactive?
Blagovna znamka Etiketa.Interactive nas bistveno razlikuje od »samo še ene tiskarne«. Je del naše poti k cilju, da postanemo globalni ponudnik najbolj kakovostnih, naprednih ter razvojno in tehnološko zahtevnih tiskanih rešitev. Ko pri tiskovini ne moremo narediti več bistvenega napredka, lahko to stori digitalna vsebina, vezana na tiskovino. Podobno kot pri ostalih razvojnih rešitvah imamo največ uspeha na tujih trgih. V Sloveniji smo lahko prepričali le najbolj napredna podjetja, ki imajo dobro povezane oddelke nabave in trženja. Nasploh vidimo, da marketinški oddelki še niso povsem dojeli potenciala mobilnih telefonov in družabnih omrežij. Svetinja so še vedno oglasi v množičnih medijih, čeprav gre za dokaj neučinkovito porabo proračunov. Sploh, ko enkrat občutiš učinkovitost direktnega dostopa do svojih strank.

Na embalažni delavnici Zelene Slovenije ste predstavili možnosti digitalne nadgradnje tiskovin. Kaj je posebnost te inovacije, kakšno prednost daje naročniku?
Digitalne nadgradnje tiskovin niti ne obravnavamo kot inovacije. Inovativen je morda naš pristop, da jo vključimo že v zasnovo embalaže. Med tiskom pa sledimo najbolj optimalni izvedbi v povezavi z izdelkom oz. njegovo uporabo. Digitalno nadgradnjo tiskovin razumemo kot uporabo mobilnih tehnologij v povezavi s tiskom, ki uporabnika približa izdelku oz. izdelek naredi interaktiven. Naročnik pridobi direkten kanal, ki povezuje njegov izdelek s končnim uporabnikom. Etiketina prednost je ta, da imamo svojo ekipo računalniških in marketinških strokovnjakov. Ni nam treba najemati studiev in agencij. Za naše stranke lahko tak paket izvedemo že med tiskom.

Kateri materiali narekujejo razvoj etiket in katere etikete uvrščate med etikete nove generacije?
Vsekakor so in bodo trajnostne rešitve na prvem mestu. Zaenkrat ni jasno, ali bodo to reciklirani ali le reciklabilni materiali, bodo prednost dobile biorazgradljive oziroma kompostabilne rešitve? Za vse bo pomembno, da se spremlja življenjski krog izdelkov ter celotni vpliv na okolje. Zadnje čase spremljamo precej rešitev, ki le izgledajo »eko«, dejansko pa okolju škodijo še bolj, kot so mu dosedanji materiali. Etikete bodo še vedno nosile pomembne informacije, potrošnik bo želel biti še bolje obveščen, zato bo pomembna vloga etikete v povezljivosti. Tako tehnološki razvoj tiska kot digitalna nadgradnja bosta ponudila veliko priložnosti.

Če primerjate tehnološko opremljenost vašega podjetja s tujo konkurenco, kaj pokaže primerjava? Katere etikete so prihodnost?
V tehnološki opremljenosti ne zaostajamo. Pomembno je bilo, da smo se v zadnjih letih opremili z digitalnim tiskom in s popolno digitalizacijo procesov, ki potekajo v ozadju. Na prihodnost smo dobro pripravljeni. Res pa je, da je tehnološki razvoj tako hiter in tako specializiran, da mu ne moremo slediti na vseh segmentih. Za nekatere segmente v naši regiji ni dovolj velikega trga, zato se delu razvoja avtomatično odpovemo. Ponekod del trga prepuščamo konkurenci. Poleg prej omenjene povezljivosti etiket in trajnostnega vidika menimo, da bo poslanstvo etiket ostalo enako: ustrezno bo morala označevati izdelek ter služiti namenu, ki ga določi naročnik.
Nova paradigma poslovanja med drugim pomeni tudi večjo okoljsko ozaveščenost podjetja. Skrb za vire, manjša raba energije in vode, manj emisij, skrb za ločevanje odpadkov …

Kakšen je vaš letni zeleni načrt poslovanja?
Priznam, da se s tem vprašanjem trenutno ne ukvarjamo pretirano, čeprav je moderno. Mi smo domačo nalogo naredili že pred leti z uvedbo ISO standardov, ki zagotavljajo, da se že vrsto let nenehno izboljšujemo na področju vodenja kakovosti (9001), ravnanja z okoljem (14001), varnosti in zdravja pri delu (18001) in upravljanja z energijo (50001). Še najbolj nas v letnem planu skrbi podvojen strošek odvoza odpadkov, ker slabe surovine dobaviteljev zadnje čase povečujejo količino odpadkov. Našo okoljsko ozaveščenost poskušamo poleg notranjih izboljšav kar najbolje uresničiti s ponudbo na trgu, z razmišljanjem o življenjskem ciklu izdelkov ter partnerskim sodelovanjem pri uvajanju trajnostnih rešitev.