| Alternativni viri energije | | |
| Zakaj je v Sloveniji lesna biomasa premalo izkoriščen obnovljiv energetski vir? Slovenija si je na dolgi rok postavila zelo ambiciozen, družbeno in okoljsko odgovoren, za gospodarski razvoj pa nujen energetski cilj: do leta 2020 želi delež obnovljivih virov energije (OVE) povečati z zdajšnjih 12 kar na 25 odstotkov v končni porabi vse energije v državi. Pri tem naj bi se delež obnovljivih virov v prometu dvignil na 10 odstotkov, pri ogrevanju na 33 odstotkov in pri proizvodnji slovenske električne energije na dobrih 40 odstotkov. Bo to mogoče doseči? | |
Obnovljivi viri energije znašajo v zdajšnji strukturi rabljenih energentov v prometu le dober odstotek, pri ogrevanju 20 odstotkov ter v proizvodnji električne energije le 28 odstotkov. Za povečanje deleža obnovljivih virov energije v državi pa je bistveno doseči tudi večji in učinkovitejši izkoristek lesne biomase.
Za energijo je lesa v Sloveniji dovolj
Kolikšen je sploh potencial lesa, ki bi ga lahko v Sloveniji uporabili v energetske namene, kolikšen del ga že uporabljamo kot vir energije in koliko ga predelamo v lesno biomaso?
Vodja oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem inštitutu Slovenije, dr. Nike Krajnc, pravi, da znaša glede na ocene Zavoda za gozdove Slovenije potencial lesne biomase, ki skupaj z drugimi sestavinami (črni lug, kostna moka, maščobe, papirni mulj) trdne biomase predstavlja kar 60 odstotkov vseh najpomembnejših obnovljivih virov energije v Sloveniji, okoli 2 milijona kubičnih metrov. Številka se nanaša le neposredno na gozdove, zato je potrebno gozdnemu potencialu lesne biomase prišteti še ostanke lesne industrije, ki jih je po ocenah med 500 in 600 tisoč ton na leto in so v energetske namene večinoma že izkoriščeni.
Zanimivo, da Slovenija, ki doma porabi premalo lesa za energijo, veliko takega lesa za kurjavo izvozi. Po navedbah sogovornice je leta 2009 Slovenija izvozila kakih 240 tisoč ton lesa za kurjavo, od tega kar 90 odstotkov v Italijo, zadnja leta pa postopoma narašča tudi uvoz takega lesa predvsem iz BiH in Hrvaške.
Na podeželju so smiselni manjši sistemi
Iz ocen Gozdarskega inštituta Slovenije in bilanc izrabe okroglega lesa in lesnih ostankov (Krajnc in Piškur, 2006) jasno izhaja, da je lesa, uporabnega v energetske namene, v Sloveniji dovolj. Strah pred prekomernim izkoriščanjem gozdov v te namene je nepotreben.
»Pomembno pa je, da les v energetske namene izkoriščamo učinkovito (predvsem v kotlih z visokimi izkoristki), okolju prijazno (kotli z manjšimi emisijami prašnih delcev), da pri načrtovanju večjih sistemov na lesno biomaso upoštevamo obstoječe uporabnike lesa (lesno industrijo, obstoječe daljinske sisteme ogrevanja na lesno biomaso) in dejanske razmere na lokalnem trgu z lesom,« poudarja sogovornica.
Da bi postopoma dosegli zastavljene energetske cilje in povečali izrabo lesne biomase, pa bi morali v Sloveniji po mnenju dr. Nike Krajnc v prihodnjih letih bistveno več narediti predvsem pri promociji manjših (pod 1 MW inštalirane moči) in učinkovitih sistemov ogrevanja javnih stavb z lesno biomaso. To je po njenem smiselno narediti predvsem na podeželskih delih Slovenije, kjer je lesa slabše kakovosti dovolj. Na trg z lesnimi gorivi in proizvodnjo toplote in/ali elektrike iz lesne biomase pa bi morala po njenem opazneje vstopiti lesna podjetja in tudi lastniki gozdov, ki jim taka dejavnost lahko zagotovi nov vir prihodkov.
Vložek dražji, ogrevanje z lesom pa cenejše
Na ministrstvu za gospodarstvo so maja lani skladno z dolgoročnim energetskim ciljem države objavili dva javna razpisa za sofinanciranje individualnih (KNLB) in daljinskih (DOLB) sistemov ogrevanja na lesno biomaso. Prijavitelji bodo skupaj prejeli za 10,4 milijona evrov denarnih spodbud. Razpisa sta za prijave še odprta.
Po nepopolnih podatkih sta se na nov razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso prijavila tudi dva večja naložbenika, ki vodita izgradnjo novega daljinskega sistema ogrevanja na lesno biomaso v Lenartu in Ribnici na Dolenjskem, trije med ostalimi prijavitelji – iz Železnikov, Kočevja in z Vranskega – pa želijo z državnimi spodbudami razširiti že obstoječa omrežja. Med podjetji, ki se na državnem razpisu potegujejo za denar, s katerim bodo sofinancirali izgradnjo sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, je tudi Biomasa iz Luč, ki gradi in kot koncesionar že upravlja s takšnimi sistemi v občinah Luče, Mozirje, Solčava in Postojna.
Kot je pojasnil tehnični direktor podjetja, David Špeh, bodo denar, pridobljen na razpisu, porabili za sofinanciranje nove kotlovnice na lesno biomaso v Postojni. Nanjo bodo sprva priklopili šest velikih javnih objektov, tudi bolnišnico in zdravstveni dom, zatem pa možnost ogrevanja na lesno biomaso ponudili stanovalcem okoliških blokov. V Postojni je podjetje Biomasa iz Luč pred dvema letoma že vzpostavilo sistem daljinskega ogrevanja z lesno biomaso za 36 blokov in 450 stanovanj.
»Dejstvo je, da postajamo tudi Slovenci vse bolj okoljsko osveščeni, kar se pozna tudi po tem, da se vse več krajev in naselij odloča za izgradnjo sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso,« ugotavlja David Špeh, hkrati pa omenja dve težavi, ki po njegovem še vedno ovirata hitrejši razmah takšnih sistemov. Prva tiči v dejstvu, da je sredi blokovskih naselij težko najti dovolj prostora za izgradnjo objektov, potrebnih pri ogrevanju na lesno biomaso. Poleg kotlovnice mora biti namreč zagotovljen tudi ustrezen prostor za deponijo kuriva. Druga pa se nanaša na vrednost naložbe. Ta je praviloma dražja od naložbe v sistem ogrevanja s plinom ali kurilnim oljem in se povrne v treh do osmih letih, saj je cena samega energenta nižja.
David Špeh opozarja, da lahko odločitve v prid izgradnji kotlovnic in daljinskih sistemov ogrevanja na lesno biomaso zavre napovedana uredba o dovoljenih emisijah dimnih plinov iz kurilnih naprav, ki bo predvidoma sprejeta junija in napoveduje izjemno skrčenje dovoljenih izpustov. Da bi dovoljene vrednosti, ki so med najstrožjimi v Evropi, dosegali, bodo morali investitorji na kurilne naprave nameščati elektrofiltre, kar bo naložbe še dodatno podražilo.
Z lesno biomaso do toplote in tudi elektrike
Z oceno, da je vrednost naprav na lesno biomaso trenutno višja kot za klasične naprave na fosilna goriva, pa le delno soglaša aplikativni inženir v podjetju Inea v Stegnah, Uroš Glavina. Pojasnjuje namreč, da je cena klasičnih naprav na lesno biomaso oziroma klasičnih kotlov na trda goriva (polen, premoga …), katerih izkoristek je nižji v primerjavi s sodobnejšimi napravami, povsem primerljiva z napravami na druga fosilna goriva.
Dražji od kotlov na fosilna goriva pa so uplinjevalni kotli na polena in kotli na pelete. Vendar Uroš Glavina meni, da na odločanje uporabnikov v prihodnje ne bo vplivala le naložbena vrednost sistema, temveč v veliki meri zanesljiva in dolgoročna oskrba z gorivom ter cena goriv.
V Sloveniji trenutno uporabljamo lesno biomaso za proizvodnjo energije v dveh sistemih. Osnovna razlika med njima je ta, da v manjših kotlih (klasičnih, uplinjevalnih in kotlih na pelete …), ki služijo za ogrevanje enega ali več stanovanjskih blokov ali v kotlih večjih moči za pokrivanje potreb po toploti v obsežnejših sistemih daljinskega ogrevanja, po tolmačenju inženirja Uroša Glavine uporabljajo lesno biomaso le za proizvodnjo toplote. Večji in novejši (SPTE) sistemi, ki delujejo na principu parne tehnologije (s parnimi motorji, parnimi turbinami, ORC), pa lahko pri izgorevanju lesne biomase vzporedno proizvajajo dve vrsti energije, poleg toplotne tudi električno.
Koliko sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso trenutno v Sloveniji že deluje ali so šele v izgradnji? Natančnega podatka nismo mogli pridobiti. Po spletnih informacijah sodeč jih je okoli petnajst. Znano pa je, da je v državi zgrajenih le pet SPTE večjih sistemov proizvodnje energije na lesno biomaso, ki sočasno proizvajajo tako toploto kot elektriko. Manjše in tudi večje kotle za SPTE naprave in sisteme za zgorevanje proizvajata v Sloveniji KIV Vransko in mariborski WV term, ostale sklope (parne turbine, parne motorje in ORC), ki so potrebni pri delovanju večjih sistemov SPTE in za sočasno proizvodnjo toplotne ter električne energije, pa za sedaj delajo le na tujem.
| »Po podatkih Statističnega urada smo v Sloveniji leta 2009 za proizvodnjo toplotne in električne energije porabili slabih 177 tisoč ton lesa, v industriji, predvsem lesni, pa za proizvodnjo potrebne energije še dodatnih 202 tisoč ton. Kot ocenjujemo na našem inštitutu, pa je bila raba lesa daleč največja v gospodinjstvih, saj je presegala milijon ton. Iz teh podatkov izhaja, da smo v slovenskih gospodinjstvih porabili kar 76 odstotkov vsega lesa, namenjenega v energetske namene,« je domačo rabo lesne biomase v energetske namene pojasnila dr. Nike Krajnc. |
| »Od vsakega uporabnika posebej in od njegove ozaveščenosti je torej odvisno, ali se bo odločil za dražjo, a okolju bolj prijazno naložbo, ki pa je zaradi nižje cene energenta na dolgi rok ustreznejša. V našem podjetju opažamo, da se zanimanje uporabnikov za ogrevanje na lesno biomaso počasi, a vztrajno povečuje,« ugotavlja tehnični direktor podjetja Biomasa iz Luč, David Špeh. |
| »Vprašanje trdnih delcev je bilo (in morda še vedno je) aktualno in problematično pri delovanju nekaterih starejših naprav na lesno biomaso. Ustrezno zasnovani in izvedeni novi sistemi, ki ob uporabi ustreznih filtrov dosegajo zakonsko dovoljene emisije, pa so ekološko sprejemljivi. Zato je pri izvedbi projektov še kako pomembno že v sami zasnovi najti ustrezne rešitve skupaj s ponudniki opreme in upoštevati tudi reference posameznih proizvajalcev pri izdelavi podobnih sistemov,« na vprašanje o tem, ali so naprave na lesno biomaso zaradi trdnih delcev res ekološko sporne, odgovarja Uroš Glavina. |
