Covid-19 vplival tudi na nastale količine odpadkov – EOL št. 166

mag. Mojca Žitnik in Katja Kalin, Statistični urad RS

Leto 2020 je bilo zaznamovano s pandemijo Covid-19. Posledice so se odražale tako na ekonomskem, socialnem kot tudi okoljskem področju. Pandemija je ustavila družabno življenje. Več časa smo preživeli doma, kjer smo delali in se učili. Manj smo potovali, zahajali v restavracije in tudi manj nakupovali (razen hrane), saj so bili gostinski obrati, hoteli in trgovine večji del leta zaprti. Del leta je bila zaprta tudi industrija ali pa je delala v manjšem obsegu. Ali se je vpliv pandemije odrazil tudi pri nastajanju in ravnanju z odpadki?

Zmanjšanje količin nastalih odpadkov

V Sloveniji je v letu 2020 nastalo 7,7 milijona ton odpadkov ali za 8,9 % manj kot v letu 2019. Zmanjšala se ni le količina komunalnih odpadkov (za 3,6 %), ampak tudi količina odpadkov iz dejavnosti (za 9,6 %). Posledično se je zmanjšala tudi količina nevarnih odpadkov (za 5,1 %). V 2020 je zaradi pandemije Covida-19 in spremembe načina življenja ter dela prišlo, poleg zmanjšanja količin nastalih odpadkov, tudi do prerazporeditve izvora le-teh. Za 1,2 % se je zvišal delež nastalih komunalnih odpadkov v gospodinjstvih, medtem ko se je delež nastalih komunalnih odpadkov iz dejavnosti zmanjšal.

Spremembe v posameznih dejavnostih

Največ (nekaj manj kot tretjina) odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnostih je v 2020 nastalo v dejavnosti javne uprave in obrambe (dejavnost O po SKD 2008), in sicer 2,1 milijona ton, kar je 16 % manj kot v letu 2019. Tem so z 1,2 milijona ton sledili odpadki, nastali v predelovalnih dejavnostih (dejavnost C po SKD 2008), ki pa so v 2020 zaradi razmer (zaprtja za določen čas in obratovanja z zmanjšano močjo), doživele udarec. Le-ta se je odrazil tudi na količini nastalih odpadkov, ki so se v tem letu zmanjšale za skoraj 8 %. Najbolj so upadle količine odpadkov pri:

• predelavi lesa ter proizvodnji plošč in pohištva, vlaknin, papirja ter kartona in lepenke (za 9,5 %),

• anorganskih kemijskih procesih (za 5,4 %),

• termičnih procesih (za 19,7 %) in

• oblikovanju ter fizikalni in mehanski površinski obdelavi kovin in plastike (za 12,2 %).

Nekaj manj kot milijon ton odpadkov, kar je 3,9 % več kot v letu 2019, je nastalo v oskrbi z električno energijo in plinom (dejavnost D po SKD 2008).

V primerjavi z letom 2019 se je v 2020 najbolj zmanjšala količina nastalih odpadkov v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (dejavnost K po SKD 2008), kjer je nastalo 17 tisoč ton odpadkov ali za 67 % manj. Večino (98 %) teh odpadkov so predstavljali gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov.

Količine nastalih odpadkov so se v primerjavi z letom 2019 za polovico zmanjšale tudi v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (dejavnost J po SKD 2008). V letu 2020 jih je nastalo 16 tisoč ton in tudi ti so bili večinoma gradbenega izvora (96 %).

Kljub zmanjšanju nastalih količin odpadkov v zdravstvu in socialnem varstvu (Q po SKD 2008) za 53 %, ki je posledica predvsem zmanjšanja količin gradbenih odpadkov v tem sektorju, so se v letu 2020 za 30 % (ali za 332 ton) povečale količine odpadkov, ki z vidika preprečevanja okužbe zahtevajo posebno ravnanje pri zbiranju in odstranjevanju. V 2020 gre za največjo rast količin teh odpadkov v zadnjih desetih letih.

V preostalih storitvenih dejavnostih (SKD G-U, brez Q), kamor so prištete trgovina, transport, gostinstvo in turizem, šolstvo itd., je v letu 2020 nastalo 3,6 milijona ton odpadkov ali 9 % manj kot leto prej. Večino (96 %) odpadkov so predstavljali gradbeni odpadki, ki so upadli skoraj za desetino. Na drugi strani so se podvojile količine odpadkov iz zdravstva ali veterinarstva, in sicer na 513 ton; med njimi je bilo največ (473 ton) odpadkov iz porodništva, diagnostike, zdravljenja in preprečevanja bolezni pri ljudeh.

Zaradi sprejetja različnih ukrepov pri omejevanju širjenja koronavirusa, kot je šolanje učencev in dijakov od doma, zaprtje trgovin, gostiln ter posledično tudi zmanjšanje transportnih dejavnosti, so se količine odpadkov za 37 % zmanjšale v šolstvu (P po SKD 2008), za 29 % v trgovini (G po SKD 2008), za 24 % v transportu (H po SKD 2008) in za 22 % v gostinstvu (I po SKD 2008).

Najbolj se je v letu 2020 povečala količina nastalih odpadkov v poslovanju z nepremičninami (dejavnost L po SKD 2008): tu je nastalo 560 tisoč ton odpadkov, kar je skoraj trikrat več kot v letu 2019. Skoraj vsi odpadki (99 %) so bili gradbenega izvora.

Količine odpadkov so se povečale tudi v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (dejavnost N po SKD 2008), kjer je nastalo nekaj manj kot 13 tisoč ton odpadkov ali za 70 % več kot v 2019. Tudi ti so bili prav tako večinoma (92 %) gradbenega izvora.

Povečanje nekaterih vrst odpadkov

Količine gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov (vključno z zemeljskimi izkopi z onesnaženih območij) so v letu 2020 predstavljale 4,5 milijona ton in so bile za 11,5 % manjše v primerjavi z letom 2019. Kljub zmanjšanju so se v nekaterih dejavnostih količine teh odpadkov povečale. Iz navedenega lahko sklepamo, da so nekateri podjetniki čas zapor in zaustavitve delovnih procesov izkoristili za razna gradbena dela: obnove, dozidave, rekonstrukcije.

V 2020 so se v primerjavi z letom prej najbolj povečale količine odpadkov iz kemijske priprave (za 9 %): nastalo jih je 51 tisoč ton, kar je največ v zadnjih petnajstih letih. Skoraj tri četrtine vseh so predstavljali nenevarni odpadki iz neuporabljenih zdravil. Njihova količina se je v letu 2020 povečala za 11,5 % in je znašala nekaj manj kot 37 tisoč ton. Večina teh odpadkov je nastala pri proizvodnji farmacevtskih surovin in preparatov.

Za nekaj manj kot 5 % so se povečale količine nekovinskih odpadkov in dosegle 152 tisoč ton ter količine odpadkov iz zdravstva in biološki odpadki, katerih je nastalo 6 tisoč ton. Med odpadki iz zdravstva in biološkimi odpadki so se najbolj (za 36 %) povečale količine nevarnih odpadkov. Le-te so večinoma nastale v dejavnosti zdravstva in v socialnem varstvu z nastanitvijo. V primerjavi z letom 2019 so se povečale za 30 %.

V 2020 so se količine nastalih mešanih komunalnih odpadkov najbolj zmanjšale (za 26 %) v predelovalnih in storitvenih dejavnostih. Tudi tukaj je razlog ta, da so se količine teh odpadkov, zaradi spremenjenih razmer in večjega zadrževanja v okviru domov (bodisi zaradi dela od doma, šolanja na domu, čakanja na delo itd.) prenesle med količine, nastale v gospodinjstvih.

Manj se je recikliralo, več se je odlagalo

Tudi pri ravnanju z nastalimi odpadki so bile v letu 2020 zaznane rahle spremembe. Količine predelanih odpadkov so se, najverjetneje na račun delnega zaprtja države in manjšega obsega dela, zmanjšale, in sicer za 9 %, medtem ko so se količine odstranjenih odpadkov povečale za 4 %.

V letu 2020 se je recikliralo 3,2 milijona ton odpadkov (za 7,4 % manj kot v 2019), od tega se jih je 301 tisoč ton (za 8,9 % manj kot v 2019) obdelalo v bioplinarnah in kompostarnah. 3,4 milijone ton odpadkov se je predelalo po drugih postopkih predelave, predvsem z zasipanjem. Za zasipanje se največkrat uporabijo gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov. Medtem ko se je predelana količina vseh gradbenih odpadkov v letu 2020 povečala za skoraj polovico, se jih je za zasipanje uporabilo za 11 % manj kot v 2019.

V letu 2020 se je glede na 2019 recikliralo manj odpadkov iz stekla (56 % manj), odpadkov iz plastike (28 % manj), zavrženih delov strojev in opreme (22 % manj), gradbenih odpadkov (12 % manj) in živalskih ter mešanih odpadkov hrane (za 11 % manj). Več pa se je recikliralo odpadkov iz gume (za kar 160 % več) in odpadkov iz lesa (za 30 % več).

Poleg recikliranja se je zmanjšal tudi sežig odpadkov v energetske namene, in sicer za 6 %. Zmanjšanje sežiga v energetske namene je bilo predvsem na račun zmanjšanja sežiga odpadkov iz plastike (za 75 % glede na 2019), odpadkov iz lesa (za 22 %) in muljev iz industrijskih odplak (za 14 %).

Kot rečeno so se v letu 2020 glede na 2019 količine odstranjenih odpadkov povečale. Povečale so se tako količine odloženih odpadkov na odlagališčih (za 5 %) kot tudi količine sežganih odpadkov (za 2 %). Količine odpadkov, odložene na odlagališčih, so se povečale predvsem na račun odloženih gradbenih odpadkov (za 100 %) in odpadkov različnih mineralov (za 97 %). Za 426-krat so se povečale tudi količine odloženih kovinskih odpadkov, vendar pa te še vedno predstavljajo zelo majhen delež med odloženimi odpadki (le 0,3 %). V 2020 smo na odlagališča odpadkov odložili manj (vsakih za 15 % v primerjavi z 2019) mešanih/neločenih materialov ter ostankov po ločevanju, kar izhaja iz dejstva, da je tudi teh odpadkov v 2020 nastalo manj.

Manjša tudi izvoz in uvoz odpadkov

Skupne količine uvoženih in izvoženih odpadkov so se v času pandemije prav tako zmanjšale. V letu 2020 se je izvoz odpadkov zmanjšal za skoraj 1 % glede na 2019. Izvoz v države EU se je zmanjšal za 7 %, medtem ko se je izvoz odpadkov v države izven EU, katerega količine so predstavljale le dobrih 10 % vsega izvoza, povečal za skoraj 130 %. V 2020 smo največ, 33 % vseh količin odpadkov (med katerimi so prevladovali kovinski odpadki), izvozili v Italijo. Z 21 % je sledil izvoz količin odpadkov v Avstrijo, s 13 % na Madžarsko in z 8 % na Hrvaško. Med državami izven EU je s 5 % prevladoval izvoz odpadkov v Turčijo, kamor smo izvozili predvsem kovinske odpadke in odpadke iz plastike.

V obeh letih je prevladoval izvoz kovinskih odpadkov, ki se je v letu 2020 celo povečal za skoraj 1 %. Sledil je izvoz mešanih in neločenih materialov, vključno z gospodinjskimi odpadki, ki se je v času pandemije zmanjšal za 5 %, ter izvoz odpadkov iz papirja in kartona, ki se je v 2020 povečal za 11 %. Na četrto mesto (iz petega v letu 2019) so se v 2020 po količinah izvoženih odpadkov uvrstili odpadki iz plastike, katerih izvoz se je povečal za 36 %. Iz četrtega mesta v letu 2019 so na osmo mesto v 2020 padli odpadni mulji in zemeljski izkopi, katerih izvoz se je zmanjšal za 56 %. Izvoz mineralnih odpadkov se je, kljub zmanjšanju za 28 % v 2020, količinsko v obeh letih uvrstil na šesto mesto. Izvoz odpadkov iz zdravstva se je v 2020 povečal za 16 %. Od tega se je skoraj 90 % odpadkov, ki z vidika preventive pred infekcijo ne zahtevajo posebnega ravnanja pri zbiranju in odstranjevanju, izvozilo v Avstrijo.

Količine vseh uvoženih odpadkov so se v letu 2020, glede na leto prej, zmanjšale za 8 %. Uvoz odpadkov iz držav EU se je zmanjšal za 7 %, uvoz odpadkov iz držav izven EU pa za 19 %. Največ (23 % vseh odpadkov) smo uvozili iz Italije. Sledil je uvoz odpadkov (18 % vseh odpadkov) iz Avstrije, z Madžarske (13 % vseh odpadkov) ter s Hrvaške (12 %). Izmed držav izven EU smo največ (skoraj 5 % vseh odpadkov) uvozili iz Bosne in Hercegovine. Uvoz se glede na vrste odpadkov med leti 2020 in 2019 ni spreminjal. V 2020 smo količinsko uvozili največ kovinskih odpadkov (v primerjavi z 2019 za 2 % manj). Sledil je uvoz odpadnega papirja in kartona (za 18 % manj) ter odpadne plastike (za 26 % več). Največje zmanjšanje uvoženih količin (za skoraj 98 %) je bilo zaznati pri uvozu odpadkov iz stekla. Odpadkov iz zdravstva nismo uvažali.

Pandemija znatno vplivala na okolje

Podatki potrjujejo, da se posledice drugačnega načina delovanja družbe, gospodarstva in ostalih dejavnosti kažejo tudi na področju nastajanja in ravnanja z odpadki. Pandemija je imela tako precejšen učinek na okolje, saj je vplivala na zmanjšanje količin nastalih odpadkov, količin emisij toplogrednih pliwnov, porabo energentov za namen prometa ter izboljšala kakovost kopenskih voda. Poleg pozitivnih vplivov na okolje pa je žal tudi globoko zarezala v ustaljen način življenja in vsilila spremembe ne samo na osebnem, temveč tudi na poslovnem področju.