Kako upravljamo vode? |
 
Program ukrepov upravljanja voda za obdobje 2011-2015 je bil sprejet leta 2011. Trenutno smo sredi tega obdobja, zato smo povprašali pristojno ministrstvo in nekatera komunalna podjetja, kako ocenjujejo dosedanje ukrepe za doseganje ciljev iz Vodne direktive. Spomnimo, da Načrt upravljanja voda skladno z zahtevami Vodne direktive postavlja cilj doseganja dobrega stanja voda do leta 2015 in hkrati neposlabševanje obstoječega stanja voda.
 

Program ukrepov Načrta upravljanja voda (PU NUV) sestavljajo temeljni in dopolnilni ukrepi. Program temeljnih ukrepov tvorijo ukrepi skupne vodne politike, ki izhajajo iz predpisov, s katerimi so bila v slovenski pravni red prenesena določila Vodne direktive in drugih relevantnih EU direktiv ter mednarodni in nacionalni predpisi, ki obravnavajo vode ali z vodami povezana področja. Za vodna telesa površinskih in podzemnih voda, kjer leta 2015 samo z izvajanjem temeljnih ukrepov dobro stanje voda ne bo doseženo, so v PU NUV predvideni dopolnilni ukrepi. Za vsa vodna telesa površinskih in podzemnih voda so predvideni tudi dopolnilni ukrepi za preprečitev poslabšanja stanja.

Okoljsko ministrstvo še ni pripravilo poročila o izvajanju vodne direktive za vlado, je pa sporočilo, »da ima Slovenija določene težave z izpolnjevanjem zahtev Vodne direktive, ki izhajajo predvsem iz nezadostne kadrovske pokritosti predmetnega področja. Tako je Vlada RS julija 2011 sprejela Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (NUV) in Program ukrepov upravljanja morja (PU NUV), kar je pomenilo kar leto in pol zamude glede na zahteve Vodne direktive. Pomenilo pa je tudi, da smo imeli, skladno z roki iz direktive, samo leto in pol časa, da zaženemo vse dopolnilne ukrepe Program ukrepov NUV.«

Preliminarno ocenjujejo, da večje sistemske vrzeli še niso bile zadostno odpravljene. Med te vrzeli štejejo: vzpostavitev integralnega vodenja na področju urejanja voda; krepitev inšpekcijskega nadzora; zagotovitev podlag za odločanje o rabi vode, ki bi omogočile zagotavljanje trajnostne rabe voda; strategija prilagajanja upravljanja voda podnebnim spremembam; vzpostavitev integriranega portala za upravljanje voda, namenjenega potrebam strateškim načrtovalcem različnih resorjev, ki posegajo po vodi, prostorskim načrtovalcem, investitorjem, odločanjem o rabi vode, splošni javnosti; vzpostavitev ustrezne cenovne politike, ki temelji na načelih “plača povzročitelj obremenitve” in “celovitega povračila stroškov”; integracija ciljev dobrega stanja voda v druge politike in strategije RS.

Iz okoljskega ministrstva so sporočili, »da si prizadevajo to področje okrepiti, odpraviti vrzeli na področju upravljanja voda in hkrati tudi zmanjšati zamude pri izvajanju Vodne direktive.«

Strokovnjaki iz komunalnih podjetij so kritični

V Novem mestu razmišljajo: Varstvo vodnih virov je zakonsko urejeno in v pristojnosti države, ki je tudi lastnik vode. Uporabniki plačujemo za odvzeto vodo vodno povračilo, ki bi moralo predstavljati vir za ukrepe varovanja vodnih virov. Zakonodaja predvideva, da se izpad prihodkov iz naslova kmetijske dejavnosti pokriva s strani upravljavca, ki jo vključi v ceno vode. Pri vsem tem je nerazumljivo, da država, ki upravlja sklad kmetijskih zemljišč, podeljuje zemljo v najem tudi na vodovarstvenih območjih, kjer nato občani preko plačila storitve krijejo stroške za izpad prihodkov od kmetijske dejavnosti. Z novimi investicijami v kanalizacijsko infrastrukturo se stanje na tem področju izboljšuje, pri čemer pa ocenjujemo, da na razpolago najverjetneje ne bo zadosti finančnih sredstev, da bi zadeve v celoti uredili do konca leta 2017.

Uspešnost preprečevanja onesnaževanja z nevarnimi snovmi iz kmetijskih in drugih virov težko ocenjujemo, saj je dejansko stanje na terenu zelo težko nadzirati. Veliko naših vodnih virov je v neposredni bližini vinogradniških področji in obdelovalnih kmetijskih površin, kjer ni možnega nadzora nad količino in vrsto uporabljenih fitofarmacevtskih sredstev.

Z izvedbo novih investicij na področju kanalizacijskih sistemov se posledično izboljšuje tudi stanje površinskih voda.

Mag. Marko Cvikl, Vodovod kanalizacija Celje: Ocenjujem, da je bilo za zagotovitev varstva vodnih virov za pitno vodo narejeno premalo. Nujno bi potrebovali izgradnjo novega primarnega dela vodovoda, ki bi napajal tudi drugo občino. Sredstev je premalo oziroma občine v tem trenutku zaradi Čiste Ljubljanice niso bile v stanju začeti s projektom Čista Ljubljanica – vodovod. Prav tako ni bilo narejenega dovolj za izboljšanje ekološkega stanja in ekološkega potenciala površinskih voda.

Primož Rošer, Vodovod Kanalizacija Velenje: Na področju zagotavljanja varstva vodnih virov lahko trdimo, da je z vzpostavitvijo sheme nadomestil za zmanjšanje prihodka iz kmetijskih dejavnostih na vodovarstvenih območjih, ki jih lahko upravljavci vkalkuliramo v ceno storitve, rešen problem zagotavljanja varnosti vodnih virov. Bi pa bila realizacija ostalih ukrepov mnogo hitrejša, če bi država iz pobranega davka oziroma vodnega povračila, ki ga plačuje vsak uporabnik, vsaj del sredstev namenjala tudi za varovanje vodnih virov, enako kot na področju okoljske dajatve za obremenjevanje voda, ki je strogo namenski prihodek lokalnih skupnosti za potrebe izgradnje javne kanalizacije in čistilnih naprav.

Na področju izboljšanja stopnje odvajanja in čiščenja je le ta v skladu z operativnim planom v Občini Šoštanj in v MO Velenje. Še posebej v Občini Šoštanj pa se z izgradnjo javne kanalizacije na aglomeracijah obvezne opremljenosti zamuja izključno zaradi nezadostnih finančnih sredstev ter pomanjkanja razpisov za pridobitev nepovratnih sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov.

Dodatno je v centralnem kanalizacijskem sistemu Velenje-Šoštanj stopnja izboljšanja ekološkega stanja edinega odvodnika, reke Paka, limitirana zaradi neizgradnje potrebnih zadrževalno-razbremenilnih objektov, za katere v lokalni skupnosti nimamo denarja, država pa ukrepov izgradnje teh objektov ne obravnava prednostno. Prav tako je na tem sistemu 30 % netesne kanalizacije, ki jo moramo obnavljati izključno iz vira amortizacije infrastrukture, brez možnosti kandidiranja na pridobitvi nepovratnih sredstev.

Nove investicije

Vipava do nove čistilne naprave z evropskimi sredstvi

Minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan in župan Občine Vipava Ivan Princes sta v začetku decembra podpisala štiri sofinacerske pogodbe za kohezijski projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Vipave – 1. Sklop. V občini Vipava bodo gradili novo centralno čistilno napravo (CČN) z zmogljivostjo 6000 populacijskih enot in skoraj 10 kilometrov kanalizacijskega sistema s pripadajočimi objekti. Zgradili bodo povezovalni kanal od aglomeracij Orehovica Podbreg (Hrašče) do obrtne cone Vipava, ki bo povezal navedeni aglomeraciji ter del naselja Podnanos na CČN Vipava, v nekaj naslednjih letih po zaključku projekta pa tudi preostali del naselja Podnanos s preostalimi zaselki. Občina Vipava bo z novo čistilno napravo prečiščevala komunalne odpadne vode iz javne kanalizacije, medtem ko bo staro čistilno napravo ohranila za čiščenje industrijskih odpadnih voda iz bližnjih industrijskih obratov. Nova čistilna naprava bo začela poskusno obratovati že sredi prihodnjega leta. Vrednost celotnega projekta presega 6 milijonov evrov. Zanj je občina Vipava pridobila 3,2 milijona evrov iz evropskega Kohezijskega sklada in dobrih 566 tisoč evrov iz proračuna RS.

Z uresničitvijo projekta ureditve odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Vipave se bo povečalo število na novo priključenih prebivalcev na javni kanalizacijski sistem. S tem se bo izboljšala kakovost voda in tal, saj se bo zmanjšala količina škodljivih snovi, kar bo prispevalo tudi k izboljšanju življenjskih in zdravstvenih pogojev prebivalcev.

Memorandum o sodelovanju med Savsko komisijo in Črno goro

9. decembra je bil v Beogradu podpisan Memorandum o sodelovanju med Mednarodno komisijo za Savski bazen in Črno goro, s katerim bo omogočeno kakovostno in konkretno sodelovanje Savske komisije in Črne gore v okviru aktivnosti pri implementaciji Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu. Memorandum sta podpisala Miodrag Pješčić, predsednik Savske komisije in v. d. Republiške direkcije za vode na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Republike Srbije, in Velizar Vojnović, pomočnik ministra na Ministrstvu za kmetijstvo in razvoj podeželja Črne gore. Podpis Memoranduma ima velik pomen za nadaljnje pospeševanje trajnostnega razvoja v Savskem bazenu na regionalnem nivoju, ki ga koordinira Savska komisija – institucija, ki usklajuje napore vseh držav, vezanih na ohranjanje in razvoj reke Save. S podpisom pa se do polnega članstva Črne gore v Savski komisiji tudi vzpostavlja formalni okvir za sodelovanje in partnerstvo na tehničnem nivoju v zvezi z zadevami, ki so strateškega pomena na področju voda z upoštevanjem ciljev in osnovnih principov Okvirnega sporazuma. Dogovorjene so tudi osnove bodočih skupnih aktivnosti in mehanizma sodelovanja.

Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju Posavja

O sofinanciranju projekta hidravlične izboljšave vodovodnega sistema na območju občine Brežice, Krško in Kostanjevica na Krki so z ministrom za kmetijstvo in okolje mag. Dejanom Židanom podpisali pogodbo 5. decembra. Z izboljšavami vodovodnerga sistema si bodo občine zagotovile boljšo in zanesljivejšo vodooskrbo. Kot je dejal župan Občine Brežice Ivan Molan, bo občina z investicijo, vredno 7,45 milijonov evrov, zagotovila oskrbo s pitno vodo za 15.000 ljudi, za naslednjih 30 do 50 let in zmanjšala znatne izgube vode. Celoten projekt, ki bo zaključen v letu 2015, je vreden 15.017.860 evrov (z DDV). Od tega so občine pridobile 7.788.155 evrov iz Kohezijskega sklada in 1.374.380 evrov iz proračuna RS. Zgradile pa bodo 65.330 m vodovodnega omrežja, 51.548 m hidravlične izboljšave cevi in eno nadgradnjo objekta, 13.872 m novogradnje cevi in 10 objektov,1 črpališče, 4 prečrpališča, 5 vodohranov in eno hidropostajo.

Podpis pogodb o sofinanciranju odpadne vode v porečju srednje Save

Minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan je 4. decembra podpisal pogodbi o sofinanciranju izvajalskih pogodb za kohezijski projekt Zagorje, ki je del skupine projektov oziroma operacije “Odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju srednje Save – 2. faza”. V okviru te operacije bosta občini Litija in Šmartno pri Litiji zgradili centralno čistilno napravo in 11,522 km cevovodov, Občina Zagorje čistilno napravo in 11,196 km cevovodov, Občina Radeče pa čistilno napravo. Gradnja na vseh projektih je v teku. Vrednost investicije je s skupaj z DDV ocenjena na 27.373.015 evrov. Od tega Kohezijski sklad prispeva 16.998.946 evrov, Republika Slovenija pa 2.969.209 evrov.

Sofinanciranje kohezijskih projektov v porečju Sore

Trije župani občin Gorenja vas – Poljane, Škofja Loka in Železniki, Milan Janez Čadež, mag. Miha Ješe in mag. Anton Luznar so 2. decembra z okoljskim ministrom mag. Dejanom Židanom podpisali pogodbe za sofinanciranje dveh kohezijskih projektov v porečju Sore, in sicer za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter oskrbo s pitno vodo. Projekt »Oskrba s pitno vodo v porečju Sore« vključuje izgradnjo in posodobitev vodovoda v dolžini dobrih 35 km, izgradnjo 5 vodohramov, izgradnjo 3 črpališč z vrtinami, zbirni jašek za vrtine, klorinatorsko postajo ter urejeno zajetje Hotovlja. Projekt je vreden skoraj 16,5 milijona evrov. Od tega bo Kohezijski sklad prispeval malo manj kot 9 milijonov evrov, Republika Slovenija pa dobrih 1,5 milijona evrov. Sklenjene so vse pogodbe z izvajalci. Zaključek gradnje je predviden 30. junija 2015. Minister Židan in župani so v okviru tega projekta podpisali sofinancerske pogodbe »Izvedba gradnje za operacijo: oskrba s pitno vodo v porečju Sore – Občina Škofja Loka«, v vrednosti dobrih 6 milijonov evrov (Kohezijski sklad – 5,2 milijona evrov, proračun RS – 911 tisoč evrov) in »Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Sore, projekt Občina Gorenja vas – Poljane, kanalizacija Trebija – Gorenja vas (sekundarni kanalizacijski vodi) in oskrba s pitno vodo v porečju Sore« v vrednosti dobrih 2,7 milijona evrov (Kohezijski sklad – skoraj 2,4 milijona evrov, proračun RS – 417 tisoč evrov). Za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Sore (upravičenke so občine Škofja Loka, Gorenja vas – Poljane, Železniki in Žiri) v vrednosti dobrih 29,6 milijona evrov, bodo občine prejele pomoč skupnosti v višini skoraj 16 milijonov evrov in dobrih 6,2 milijona evrov iz proračuna RS. Sklenjene so vse pogodbe z izvajalci, pa tudi vse sofinancerske pogodbe, razen za občino Železniki – gradnja in nadzor. Gradnja je na vseh projektih v teku.

Sofinanciranje pogodb za odvajanje in čiščenje odpadne vode v Cerknici in Brezovici

Minister za okolje mag. Dejan Židan je konec novembra z županom Občine Brezovica, Metodom Ropretom podpisal sofinancersko pogodbo za odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice za občino Brezovica, v Cerknici pa skupaj z županom Markom Ruparjem sofinancersko pogodbo o sofinanciranju izvedbe projekta »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice – 2. sklop (za Občino Cerknica)«. Podpisane so bile tri pogodbe o sofinanciranju iz Kohezijskega sklada, in sicer – izvajalska pogodba za gradnjo v vrednosti dobrih 7,1 milijona evrov, izvajalska pogodba za nadzor v vrednosti dobrih 67 tisoč evrov in izvajalska pogodba za obveščanje javnosti v vrednosti dobrih 14 tisoč evrov.

V okviru projekta bo izvedena investicija v odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v aglomeraciji Rakek. Investicija obsega izgradnjo 14,5 km kanalizacije in čistilne naprave kapacitet 4.000 PE. Na čistilni napravi se bo uredilo tudi čiščenje za aglomeraciji Ivanje Selo in Unec. Investicija vključuje tudi izgradnjo osmih črpališč. Skupni stroški investicije z vključenim DDV znašajo dobrih 10,8 milijona evrov (EU delež – dobrih 6,2 milijona evrov, delež Slovenije – dobrih 1,1 milijona evrov).

Površinske vode: nadzor novih kemikalij, na seznamu tudi tri zdravila

Na seznam prednostnih snovi, ki predstavljajo največjo nevarnost za onesnaževanje površinskih voda, bo v skladu s pravili, ki so jih julija potrdili evropski poslanci, dodanih dvanajst novih substanc. Prvič bodo na nadzorni seznam možnih onesnaževalcev vključena tudi tri zdravila, ki se lahko nekoč znajdejo tudi na seznamu prednostnih snovi.

V skladu z novimi pravili bo nadzorni seznam sestavljen iz novih onesnaževalcev, vključno s tremi zdravili. Učinke teh snovi bo potrebno spremljati in jih, če bodo redni pregledi pokazali, da je to potrebno, vključiti na seznam prednostnih snovi. “Vodna politika je dolgoročna politika. Naši državljani morajo imeti dostop do čiste vode v vseh oblikah,” je povedal avstrijski poslanec, poročevalec Richard Seeber (ELS), ter: “Okoljski standardi kakovosti, ki jih navaja nova direktiva, veljajo za petnajst novih snovi, ki so bile določene skupaj z interesnimi skupinami.” Sporazum so poslanci, po dogovoru s Svetom, potrdili s 646 glasovi, 51 jih je bilo proti, 14 pa se jih je vzdržalo.

Predlagatelji predloga zakona se zavedajo tveganj, ki jih predstavljajo tri pogosto rabljene farmacevtske snovi (17 alfa-etinilestradiol (EE2), 17 beta-estradiol (E2) in diklofenak), zato pozivajo Komisijo, naj razvije strateški pristop k tveganjem, ki jih za vodno okolje predstavljajo zdravila.

Za novo opredeljene snovi bo najvišja dovoljena koncentracija v vodi, ki jo bodo določili okoljski standardi kakovosti, v veljavo stopila leta 2018, njen cilj pa bo doseči dobro kemijsko stanje teh snovi do leta 2027. Prav zato Unija od držav članic zahteva, da Komisiji do leta 2018 predložijo dopolnilne programe ukrepov in programe za spremljanje.

Spremljanje okoljskih standardov kakovosti za obstoječe snovi je treba vključiti v načrte upravljanja povodij za leto 2015, katerega cilj je doseči dobro kemijsko stanje površinskih voda za te snovi do leta 2021.

Prednostni onesnaževalci so navedeni v prilogi k sprejetemu besedilu (povezava na desni).

OSK določa najvišjo koncentracijo posameznega onesnaževalca ali skupine onesnaževalcev v vodi, usedlini (tj. materialu, ki se prenaša z vodo in se useda na dno) ali organizmih (vsi živi organizmi v območju), ki za zaščito zdravja ljudi in okolje ne sme biti presežena.

Ravni OSK morajo države članice izpolnjevati z načrtnim upravljanjem povodij.

Spomnimo, da je okvirna direktiva o vodah od leta 2000 glavni instrument vodne politike EU za določitev strategij za boj proti onesnaževanju, vključno z ukrepi za postopno zmanjšanje ali postopno odpravo emisij kemikalij, ki so navedene kot prednostne snovi.

—————————————————

Vodni Sklad

Sredstva vodnega sklada se skladno z določili Zakona o vodah (162. člen) uporabljajo za financiranje: vodne infrastrukture in nakupa zemljišč za gradnjo, gradnjo državne in lokalne infrastrukture zaradi gradnje vodne infrastrukture, nakupa vodnih in priobalnih zemljišč, strokovnih in razvojnih nalog pravnih oseb javnega prava, regionalnih vodovodov, objektov za črpanje, zajem in filtriranje vode, strokovnih in razvojnih nalog za izvajanje zakona.

Sredstva vodnega sklada se uporabljajo na podlagi letnega programa vodnega sklada, ki je vsebinsko razdeljen na 6 glavnih sklopov – področij financiranja, in sicer: Inštitut za vode RS – opravljanje strokovnih in razvojnih nalog skladno z ZV-1; strokovne podlage za urejanje voda in potrebe prostorskih načrtov; gradnja in investicijsko vzdrževanje vodne infrastrukture; vodna zemljišča; oskrba s pitno vodo; gradnja vodne, državne in lokalne infrastrukture v sklopu gradnje HE na spodnji Savi.

Realizacija Vodnega sklada po posameznih sklopih za obdobje 2009 – 2012 in plan 2013 (vir: MKO)

Pomembnejši projekti po sklopih:

2. sklop: strokovne podlage za DPNje: Železniki, JZ Ljubljana, Dravinja, Mura Dokležovje – Kučnica in Cven – Vučja vas, Drava Dogoše – jez v Melju in Vurberk – Duplek, Savinja Ločice – Letuš, Savinja pod Laškim, Savinja v Lučah, HE Boštanj, HE Blanca, HE Krško, HE Brežice, HE Mokrice

3. sklop: Mura Dokležovje – Kučnica 1. faza, Mura Cven – Vučja vas 1. faza, zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Drave (kohezijski projekt), Zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Savinje, protipolavne ureditve v Šentjurju, Medija v Zagorju, Sora v Škofji Loki

5. sklop: vodovod Črna na Koroškem, vodooskrba Prekmurja sistemi A, B in C (kohezijski projekti), vodooskrba Obale in Krasa

6. sklop: gradnja vodne državne in lokalne infrastrukture v sklopu gradnje HE Boštanj, HE Blanca, HE Krško

Vodni Sklad

Vodni Sklad – tabela