Cilj – vsi izdelki bodo narejeni s predelavo odpadkov – EOL 90

Julon se pojavlja med redkimi podjetji v Sloveniji, ki udejanja koncept krožnega gospodarstva. Kako se je pri vas oziroma v širši skupini Aquafil, katere del ste, zgodil prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo?
Kar se je začelo kot trajnostna pobuda leta 2007, je kmalu postalo mejnik znotraj naše skupine. Začeli smo z obsežno fazo ocenjevanja. »The Eco Pledge®, Aquafilova pot k popolnemu trajnostnemu razvoju« je bila začrtana, da bi zmanjšali okoljske vplive dejavnosti proizvodnje in promovirali okoljsko osveščenost v državah, v katerih deluje Aquafil. Ta pobuda je bila idejna zasnova za izvedbo projekta ECONYL®. Podjetje se je odločilo investirati dragocena sredstva v razvoj znamke ECONYL® zaradi predhodne predanosti trajnostnemu razvoju in zaradi priložnosti, da prispeva k zmanjšanju okoljskih vplivov poliamida 6 celotnega kemijsko-tekstilnega sektorja.

Po katerih kazalcih merite ta preskok?
Aquafil je uvedel nove indikatorje in njihovo pričakovano standardno vrednost, ki pomagajo meriti učinkovitost posameznih dejavnosti in posameznih industrijskih procesov. Podjetje se zavezuje, da bo dosegalo prej omenjeni standard vsako leto v vseh obratih in industrijskih procesih. Ekonomija uporablja »razpon« kot indikator učinkovitosti delovanja med neko državo in vzorno državo. V športu merimo razliko med rezultatom športnika in rezultatom njegovega hitrejšega tekmeca. Aquafil pa bo letno poročal o odstotku variacije med dejanskim rezultatom in »optimalnim« standardom ter o delovanju, o projektih, ki nam bodo omogočali nenehno izboljševanje.

Ta pristop, ki temelji na tem, kar podjetje definira kot standard, nam bo omogočil opredeliti pričakovano učinkovitost delovanja in oceniti kakovost dosežene učinkovitosti delovanja ne glede na kombinacijo elementov v proizvodni zmesi. To je vodilo k razvoju orodja za poročila in analizo okoljskih indikatorjev, s katerimi določamo in merimo aktivnosti za izboljšanje trajnostnega razvoja v skupini Aquafil.

Ali je možno, da koeksistirata oba modela – linearni in krožni – pač glede na določene programe v podjetju? Iz tega izhaja tole vprašanje: ali na krožno gospodarstvo gledate predvsem z vidika zaokroženosti toka materialov za določen izdelek oziroma produktno linijo, ali gre tudi za transformacijo poslovnih modelov, menedžeriranja, celotne filozofije vodenja …?
Da, smo primer mešanega linearnega in krožnega koncepta. Naš cilj v prihodnosti je povečati delež izdelkov, regeneriranih iz odpadkov, namesto teh, ki so izdelani iz neobnovljivih zemeljskih virov, nafte, s ciljem, da bo 100 % Aquafilovih izdelkov narejenih s predelavo odpadkov. Veliko truda posvečamo tudi sestavi energije, ki jo uporabljamo. Odmikamo se od tradicionalnih virov k virom z manjšim vplivom na okolje in k obnovljivim virom energije-zelena energija.

V vašem podjetju oziroma skupini je pomemben del tega prehoda nastal na podlagi inovacije, tehnološkega razvoja. V kolikšnem času se taka investicija povrne?
Dobe povračila za tako veliko spremembo – od linearne do krožne – se ne da izračunati na običajen način. Povračilo je bilo hitrejše, kot je bilo načrtovano, in večje od pričakovanega. Vendar se ga, kot že omenjeno, ne more izmeriti s tradicionalnimi pribitki pri izdelkih ECONYL®. Blagovna znamka ECONYL® je pri pomembnih strankah visoko pozicionirana in omogoča prekvalifikacijo velike količine izdelkov iz potrošnih dobrin v specialne izdelke.

Čeprav je cena sekundarnega surovega materiala ECONYL®, ki je regeneriran iz odpadkov, višja od cene primarnega surovega materiala, pridobljenega iz nafte, je v primerjavi s potrošnimi dobrinami poplačana s pribitkom na specialne izdelke. Še višja je dodana vrednost, ki nam jo ECONYL® prinese zaradi izboljšanega sodelovanja s pomembnimi strankami. Stranke, ki so trajnostno orientirane, cenijo ECONYL® in izdelek, ki smo ga razvili, saj na tem področju nimamo konkurence.

Po vaših trajnostnih izdelkih je po vaših podatkih precejšnje povpraševanje v tujini. Kdo so vlečni konji t.i. zelenih izdelkov v tujini?
V sektorju preprog so naše stranke največja multinacionalna podjetja, ki so prisotna povsod po svetu, na primer Interface. Tudi druga velika evropska podjetja priznavajo naše načelo trajnostnega razvoja in povprašujejo po naših izdelkih. V segmentu tekstila zelo dobri rezultati prihajajo iz tekstilnega sektorja, mislim na oblačila. Tam ima naš regenerirani izdelek prednost pred drugimi alternativami. Uporabljajo ga znane znamke, kot so Adidas, Arena, La Perla in druge. Zaradi uspešnosti zgodbe, ki stoji za tem izdelkom, veliko drugih pomembnih končnih blagovnih znamk pristopa k nam s povpraševanjem po naši trajnostni sestavini.

V katerih smereh poteka nadaljnji razvoj koncepta krožnega gospodarstva v vašem podjetju oziroma skupini?
Prihodnji razvoj koncepta krožnega gospodarstva gre v smer ekodizajna. Trenutno se osredotočamo na zbiranje odpadkov. Bilo pa bi pomembno, da začnemo razvijati industrijske tehnologije, ki proizvajajo izdelke, že oblikovane za zaključek življenjske dobe in za ponovno obdelavo. Aquafil sodeluje pri projektu EcoMeTex European Project (2012-2015), ki ga financira odbor Evropske komisije in ECRA, Evropsko združenje preprog in talnih oblog. Cilj EcoMeTexa je promocija recikliranja in predvsem razvoj metode za recikliranje rabljenih preprog v Evropi za gradbeno in transportno industrijo. Nekatera najbolj pomembna evropska podjetja na tem področju so partnerji v projektu EcoMeTex, vključno s proizvajalci vlaken za preproge, proizvajalci carpet base, proizvajalci preprog, raziskovalne organizacije, univerze in strokovnjaki, ki proučujejo vpliv različnih izdelkov na okolje.

Zaradi poznavanja in izkušenj, pridobljenih pri razvoju regeneracijskega sistema ECONYL®, Aquafil S.p.A. sodeluje pri projektu EcoMeTex kot proizvajalec vlaken najlona 6 za izdelavo preprog, ki so zasnovana tako, da optimizirajo ponovno uporabo in recikliranje materialov, in kot strokovno podjetje za recikliranje najlona 6, ki je zmožno določiti najboljše načine recikliranja novih vrst preprog.

Kje bi bilo razumevanje oziroma podpora partnerjev oziroma države še posebej pomembna na nadaljnji poti v krožno gospodarstvo?
Zavzemanje za povečanje količine odpadnega materiala, ki se lahko regenerira z ECONYL® tehnologijo in deleža popotrošniških odpadkov v uporabljeni zmesi, sta zahtevala dosleden in predan trud številnih akterjev v dobavni verigi odpadkov. Naši dobavitelji in stranke so vključene v številne pobude v procesu, od oblikovanja izdelka do ravnanja z materialom. Vsi pa imamo skupen cilj – lažje in bolj učinkovito recikliranje izdelka ob koncu življenjske dobe.

Ta trud je pripeljal do številnih skupnih komunikacijskih in marketinških aktivosti. Čeprav so bile sprva zasnovane za povečanje prepoznavnosti in vrednosti izdelka, imajo v večini primerov nenačrtovane pozitivne stranske učinke, kot so osveščanje o okoljskih vprašanjih in spodbujanju bolj trajnostnih proizvodnih procesov. Zato Aquafil pri vlaganju v proizvodnjo linijo ECONYL® ne vlaga samo v proizvodne kapacitete in v izboljšave procesa, ampak tudi v spremembo odnosa svojih strank in dobaviteljev ter njihovih poslovnih procesov in izdelkov do trajnostnega razvoja.

Naslednja vprašanja se nanašajo na okoljski del vašega podjetja. Na katerih okoljskih vidikih imate največ izzivov, kako jih rešujete?
V Aquafilu trajnostni razvoj razumemo kot ravnotežje med tremi ključnimi vidiki vodenja organizacije: ljudje, planet in dobiček, tj. družbeni, okoljski in finančni. Skupina Aquafil trdno verjame, da mora politika trajnostnega razvoja temeljiti na teh treh vidikih, zato da bo dolgoročno koristila podjetju, ljudem in trgu.

V zadnjem desetletju so tako industrija kot vladni organi ugotovili, da se bo problematika odpadkov eksponentno povečala. Hkrati pa to pomeni tudi porast poslovnih priložnosti. Med letoma 2010 in 2020 se bo svetovna poraba vlaken povečala za 30 %. Leta 2010 so ZDA in EU proizvedle skoraj 15 milijonov ton tekstilnih odpadkov, od tega približno 1 milijon ton najlona. Izziv v industriji vlaken PA6 je torej pomemben in zahteva celovito rešitev.

Naš največji izziv je uvedba krožnega gospodarstva z rešitvami, ki bodo ponudile dolgoročne rezultate v širšem kontekstu. Pri tem moramo misliti tudi na spremembo odnosa proizvajalcev, lokalne in državne oblasti in – kar je najbolj pomembno – končnih uporabnikov do odpadkov. Skupaj lahko ustvarimo okolje, ki bo ali spodbudilo ali pa oviralo krožno gospodarstvo. Ljudje se morajo zavedati prednosti, ki jih bo nam vsem in naši družbi prineslo recikliranje.

V razpravi je uredba o odpadkih. Kaj o njej mislite oziroma kaj menite, da bi bilo v Sloveniji prednostno urediti s področja odpadkov?
Načeloma je že direktiva o odpadkih na ravni Evropske Unije (WFD) dovolj jasna, kakšne so prioritete ter smernice za vse, tudi za gospodarstvo. S tem mislimo predvsem na dejstvo, da naj bi Evropa postala družba recikliranja, kjer naj bi se spodbujalo krožno gospodarstvo. Vendar implementacija te filozofije velikokrat naleti na težave. Na mreč, še vedno imajo določene teme za naše javne institucije negativen prizvok, kot denimo recikliranje odpadkov in sežiganje odpadkov, kar je že ustaljena praksa v sosednjih državah, v Nemčiji in Avstriji, ter so se pokazale za okoljsko varne in tudi ekonomsko učinkovite. Dejstvo je, da je industrija že sama zaznala ogromen potencial ohranjanja neobnovljivih zemeljskih virov ter ustvarjanja delovnih mest na področju upravljanja z odpadki. Sedaj je potrebno narediti še korak naprej, in sicer zagotoviti podporo države za tovrstne aktivnosti. Država mora poskrbeti, da ustvari okolje, ki bo stimuliralo podjetja, ki se želijo ukvarjati s krožnim gospodarstvom.

Kako ozaveščate svoje zaposlene oziroma jih involvirate v procese trajnostnega razvoja v podjetju oziroma skupini?
Aquafil je vključen tako v pobude za zaposlene kot v pobude za lokalne skupnosti. Izobraževalni programi potekajo neprestano z namenom osveščanja zaposlenih o vprašanju trajnostnega razvoja. Določeni projekti se izvajajo za lokalne skupnosti, na primer Projekt Jiaxing na Kitajskem – program zdravstvenega zavarovanja, program ekonomske podpore za ženske z rakom dojk.

Od leta 2007 se o vseh aktivnostih, povezanih s trajnostnim razvojem, poroča letno s trajnostnim poročilom v skladu z GRI, Pobuda za globalno poročanje. Zaradi večje vidnosti in transparentnosti dokumenta pa je od leta 2012 to poročilo vključeno tudi v klasifikacijski proces Pobude za globalno poročanje na nivoju C. V skladu z navodili vključuje poročilo o Aquafilovi trajnostni učinkovitosti delovanja gospodarske, okoljske in zaposlitvene indikatorje . Vsa poročila o trajnostnem razvoju so objavljena na spletni strani http://www.aquafil.com/en/sustainability/sustainable-development.html

Za razvoj blagovne znamke ECONYL® smo pripravili priročnik o upravljanju znamke za notranjo in zunanjo uporabo. Dejavnosti in dogodki glede blagovne znamke so posredovani znotraj podjetja na sestankih s pomočjo notranje komunikacije, notranje glasilo in na usposabljanjih.

V postopku je prenos direktive IED, nadgradnja IPPC, v naš pravni red, kako se nanjo pripravljate?
Prenos v pravni red še ni končan. Specifične zahteve za določeno podjetje pa bodo zapisane v okoljevarstvenem dovoljenju. Tako na žalost mnogo še dandanes ni znanega in nihče ne ve, kakšne težave lahko pričakuje slovenska industrija. Glede na dejstvo, da naj bi v bodoče imele BAT tehnologije večjo vlogo v IED, domnevamo, da se bodo zahteve na področju varovanja okolja še dodatno zaostrile, vsaj za nekatere. Trenutno pa poskušamo čim bolj ažurno spremljati razvoj prenosa direktive v naš pravni red.