| Nagrada WORLDSTAR | | |
| Ergonomičnost, manjša teža, lažji transport in hramba so bili med razlogi, da je Skupina Laško za novi ZABOJ 1/10 prejela svetovno nagrado za embalažo. Z razvojem novega zaboja med drugim želijo v skupini spodbuditi večji nakup pijač v stekleni embalaži. Rezultati študije proizvodov so namreč pokazali, da je vračljiva steklena embalaža okolju prijaznejša. Vendar se s tem zgodba ne konča. »Treba se bo še zelo potruditi, da se bodo potrošniki navadili na uporabo vračljive steklene embalaže,« pravi Matej Oset, član uprave v Pivovarni Laško. | |
Na natečaju REGPAK ste junija 2013 med 25 prijavljenimi proizvodi za regijo, v katero spadajo Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Makedonija, Slovenija in Srbija, prejeli nagrado za najboljšo embalažo. To vam je omogočilo neposredno uvrstitev na natečaj za najboljšo embalažo na svetu WORLDSTAR, kjer ste novembra 2013 za embalažo ZABOJ 1/10 v kategoriji pijač prejeli eno izmed nagrad za najboljšo embalažo na svetu. Kaj je strokovna žirija izpostavila kot posebno vrednosti vašega izdelka?
Pri prijavi izdelka na obe tekmovanji smo posebej izpostavili trajnostne značilnosti zaboja s poudarkom na ekoloških smernicah in inovativnem industrijskem oblikovanju. Glavna prednost zaboja je predvsem njegova ergonomičnost – gre za inovativno oblikovan lažji zaboj za deset vračljivih steklenic s centralnim ročajem in zunanjimi ročkami iz posebnega materiala »soft touch«, ki končnemu potrošniku omogočajo lažji transport in hrambo. Ker smo osvojili nagrado, sklepamo, da se je žirija strinjala z izpostavljenimi navedbami.
Kaj je bil razlog za novost oziroma spremembo pri zaboju in zakaj ste se prijavili na natečaj REGPAK?
Eden izmed ciljev Skupine Laško je dvig ravni potrošnje pijač v vračljivi stekleni embalaži, saj trenutno znaša slabih 40 %. Vračljiva steklena embalaža je trajnostna z več vidikov: socialnega, ekonomskega in ekološkega. Zagotavlja odlično ohranjanje kakovosti in, kar je danes še posebno pomembno, cenovno ugodnost za potrošnika.
Zato še vedno izvajamo več projektov. Eden izmed njih je tudi projekt Radi vračamo, v sklopu katerega smo postavili na trg naš novi zaboj 1/10, ki smo ga začeli razvijati že leta 2007.
S prijavo zaboja na natečaj smo želeli potrditi, da so naša prizadevanja in razvoj pravilni. Ker smo osvojili obe nagradi, smo le še bolj prepričani, da smo na pravi poti.
Katere materiale uporabljate za izdelavo embalaže in zakaj ste se odločili prav za njih? Ste v izhodišče razmišljanja postavili življenjski ciklus izdelka?
Kot primarno embalažo največ uporabljamo steklo, vračljivo in nevračljivo, sledi kovinska embalaža, pločevinke in sodi ter PET. Sekundarna embalaža je sestavljena večinoma iz potiskane valovite lepenke, različnih folij LDPE, termokrčljive in strech, nalepke so papirne in PP, samolepilne polipropilenske. Vračljivi zaboji so izdelani iz materiala HDPE. Surovini nagrajenega Laškega zaboja je dodan tudi večji delež reciklata.
Pri izbiri (razvoju) embalaže sledimo svetovnim trendom, trajnostnim načelom in kakovostnim karakteristikam posameznih materialov ob upoštevanju konkurenčne cene. Večino dobaviteljev imamo v svoji regiji, zato zmanjšujemo vpliv vseh deležnikov na okolje. Pri tem pa ne moremo mimo načel življenjskega cikla izdelka. Stremimo k temu, da jih po najboljših močeh in možnostih upoštevamo pri razvoju celotnega izdelka.
Z novo nosilno embalažo ste nakazali, da želite spodbuditi uporabo vračljive embalaže in znižati negativne vplive na okolje. Imate morda podatek, kakšen je okoljski odtis nove embalaže oziroma zaboja? Kako ste s tem zmanjšali vplive na okolje?
Okoljskega odtisa novega zaboja nismo računali, saj je to izredno kompleksna zadeva. Imamo pa izračunan ogljični odtis posamezne embalaže za pivo. Rezultat študije nam je jasno pokazal, da je prav steklena vračljiva embalaža z vidika ogljičnega odtisa okoljsko najprimernejša in najmanj obremenjujoča za okolje, seveda ob upoštevanju večkratnega obrata steklenic, približno 30 obratov, in logističnih poti v Sloveniji. Z uporabo vračljive steklene embalaže bistveno pripomoremo k zmanjšanju količine komunalnih odpadkov, surovin in energentov.
Kakšen je odziv trga in potrošnikov, slovenskega in tujega, na novo nosilno embalažo?
Proizvod smo ob koncu leta 2013 šele dali na trg, zato je o ugotovitvah nekoliko prehitro govoriti. Vendar pa prvi odzivi kažejo na zelo dobro sprejetost proizvoda. Zagotovo pa si bo treba prizadevati, da se bodo končni potrošniki ponovno navadili na uporabo vračljive embalaže. Načelno velja, da se vračljiva embalaža pogosteje uporablja v gostinstvu, medtem ko je nevračljiva embalaža bližje potrošnikom v trgovini, kjer se žal proda le 15 % piva v vračljivi embalaži.
Kako v vašem podjetju uveljavljate v zasnovi izdelkov (embalaže) nove zahteve glede ekodizajna?
Razvoj vsake embalaže posebej je celovit projekt, ki se ga lotimo skupaj v sodelovanju z oblikovalci, dobavitelji in lastnimi strokovnjaki. Tako imenovani ekodizajn poskušamo uveljavljati v naših proizvodih z zmanjševanjem teže primarne in sekundarne embalaže, izbiro ustreznih materialov, mislim na primernost za recikliranje, z uporabo reciklata, s testiranjem novih materialov iz obnovljivih virov idr., z uporabo embalaže, ki omogoča ponovno uporabo – pri tem smo izjemno dejavni – in seveda tudi pravo izbiro dobaviteljev, ki upoštevajo načela trajnostnega razvoja. Poleg tega stremimo k energijsko varčnim procesom proizvodnje, vključno z logistično verigo.
V proizvodnji embalaže je v zadnjih letih tudi zaradi zmanjšanja stroškov, ne le zaradi okoljskih razlogov, opazen trend dematerializacije embalaže. Kako se odločate v svoji družbi in kako se količina materiala kaže v novem zaboju?
Dematerializacija embalaže je v zadnjem času pogosto uporabljen termin. Menim, da je tudi pri embalaži treba poiskati optimum. Se pravi, da izberemo za vsak izdelek posebej pravo količino embalažnega materiala, ki prinaša dodano vrednost za vse deležnike v procesu in predvsem opravlja svojo primarno nalogo – varuje predpakirani izdelek, v našem primeru pijače, od začetka do konca verige.
