Četrto industrijsko revolucijo živijo vsak dan, peto nastavljajo – EOL 123

Vsako leto pregledate okrog 3000 proizvodov. Za kakšne vrste pregledov gre, iz katerih panog največ in koliko postaja v vaši dejavnosti v ospredju preverjanje informacijskih tehnologij, vključno z digitalizacijo vseh procesov?

Nabor proizvodov, ki jih preskušamo, je res izredno širok. Preskušamo opremo informacijskih tehnologij, pisarniško opremo, elektronske naprave in zabavno elektroniko, merilno in drugo laboratorijsko opremo, igralne aparate, gospodinjske aparate, svetilke, stikalno opremo ter mnoge druge naprave. Največ povedo naše reference. Naše storitve so katalizator gospodarske rasti, družbenega razvoja in predvsem zagotavljanja varnosti.

S čim lahko to utemeljite?

Nemogoče si je predstavljati uspešno družbo brez urejenih področij meroslovja, varnih proizvodov za končnega potrošnika, brez energetske učinkovitosti, brez varnih živil, kontrole prirejanja iger na srečo, varovanja informacij, varnostnih pregledov informacijskih tehnologij in še marsičesa, kar vse sodi med dejavnosti SIQ. Sodelujemo praktično z vsemi panogami. Najbolj pogosto z dobavitelji avtomobilske industrije, proizvajalci gospodinjskih aparatov, igralnih naprav, farmacevtsko, elektronsko ter živilsko industrijo.

In v vseh teh panogah ne morejo mimo digitalizacije.

Seveda. Digitalizacija je danes integralni del prav vsake industrije. Vsaj vseh tistih, ki pri nas naročajo preskušanje svojih proizvodov in potrdila za vstop na trg. Vloga SIQ postaja zato vse pomembnejša na področju informacijskih tehnologij. V današnjem svetu elektronskega poslovanja prihaja do vse več zlorab podatkov. Njihovo varovanje je ključno za dolgoročno uspešnost organizacije. SIQ je postal prva organizacija v jugovzhodni Evropi, ki je akreditirana po standardu PCI DSS (Payment Card Industry Data Security Standard). S tem lahko zagotavlja izvedbo najzahtevnejših varnostnih pregledov informacijske tehnologije v finančnih in trgovskih organizacijah po vsem svetu.

Na odprtju novih prostorov za Bežigradom ste med drugim dejali, da v poslovanju danes šteje predvsem to, kdo je s kakovostnim proizvodom prej na trgu. Številnim laboratorijem, ki so zdaj pod eno streho, boste prihodnje leto pridružili še laboratorij za meroslovje, oddelek za izobraževanje ter preostale podporne dejavnosti. V Evropi boste edini s takšnim centrom. Kako bo ta konkurenčna prednost vplivala na rast poslovanja in na zaposlovanje?

Res je, danes ne šteje le, kdo ima boljši proizvod, ampak tudi, kdo bo z njim prej na trgu. Naročnikov naših storitev ni strah, da bi pri nas naleteli na nekorektnost ali zavlačevanje pri preskušanju in certificiranju. Skupaj s slovenskimi proizvajalci se zavedamo, da je v bitki za osvojitev globalnega trga lahko usoden že dan zamude. SIQ odgovarja na zahteve sodobnega trga. Dve sta zelo pomembni. Da je proizvod pravočasno in pred konkurenco na trgu in da ustreza vse višjim zahtevam kupcev. Naša pomembna konkurenčna prednost je odzivnost in celovitost naših storitev. Podjetja pravočasno in hitro pridobijo vse potrebne listine za prodajo in nastop na svetovnih trgih. Naša dodana vrednost je velika mednarodna prepoznavnost.

Z novimi laboratoriji bo še večja.

Vsekakor bomo konkurenčno prednost z novimi laboratoriji pod skupno streho zelo povečali. SIQ je še pred kratkim izvajal svoje dejavnosti na štirih lokacijah v Ljubljani. Nobena ni zadostovala potrebam našega trenutnega dela in razvoja. Stiska s prostorom in opremo je predstavljala resno oviro za nadaljnjo rast dejavnosti instituta. Z novimi in večjimi laboratoriji, novo preskusno opremo, izboljšano tehnologijo in združitvijo štirih dosedanjih lokacij pod eno streho smo razširili in izboljšali povezanost naših storitev. Predvsem pa smo združili naše znanje in skrajšali čas za izvedbo svojih storitev. Poleg povečanja kapacitet vseh laboratorijskih dejavnosti moram omeniti še 3 nove elektromagnetno gluhe sobe s pripadajočimi kontrolnimi sobami. Ena bo namenjena izključno preskušanju komponent, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji. Pridobili smo tudi nove merilnice za izvedbo posameznih specifičnih preskusov elektromagnetne združljivosti, povečali kapacitete na področju klimatsko mehanskih preskusov, laboratorijske sobe za preskušanje večjih vzorcev na povečano in znižano temperaturo ter vlago in še več drugih možnosti, da ne naštevam vsega.

V novem laboratoriju za preskušanje fotobiološke varnosti in laserske energije ste opremljeni za verifikacijo izdelkov, ki jih je na trgu vse več in postajajo z optičnim sevanjem za ljudi vse bolj nevarni. Postaja trg za to področje zahteven in se to kaže v poslu?

Trendi energijske varnosti in večanje izkoristka so povzročili razvoj številnih novih svetlobnih virov. Prinašajo tudi nove nevarnosti. Dolgotrajnejše izpostavitve optičnemu sevanju lahko povzročijo različne poškodbe kože ter poškodbe očesne mrežnice in roženice. V novem laboratoriju za preskušanje fotobiološke varnosti in laserske energije preverjamo širokopasovne optične vire, kot so obločne sijalke, žarnice z žarilno nitko ter fluorescentne in LED-sijalke, a tudi vire ozkega, monokromatskega žarka koherentne svetlobe z določeno valovno dolžino − laserje. Mi četrto industrijsko revolucijo dnevno živimo. Z razmislekom o tem, kaj bodo od nas naročniki zahtevali v naslednjih letih, nastavljamo že peto.

Čeprav ste se na trgu uveljavili kot globalna institucija, zelo poudarjate usmeritev k domačemu gospodarstvu in njegove potrebe. Zakaj in kateri domači izdelki so največji tehnološki in strokovni izziv?

Pomembno je, da imajo slovenska podjetja na voljo domačo institucijo in da naši certifikati veljajo praktično po celem svetu. To pomeni, da slovenskim proizvajalcem, inovatorjem, izvoznikom ni potrebno opravljati tovrstnih preskušanj v tujini. Tako prihranijo čas in denar. Zato se praktično vsako slovensko tehnološko podjetje prej ko slej znajde pred vrati instituta. SIQ je v zadnjih nekaj letih nudil svoje storitve več kot 1400 slovenskim gospo-darskim družbam, ki ustvarijo promet v višini prek 33 milijard EUR oziroma več kot tretjino celotnega prihodka vseh podjetij v Sloveniji. Danes so naša poročila in certifikati priznani v več kot 130 državah oziroma praktično na vseh razvitih trgih sveta. Za nas je svet majhen, Slovenija pa velika! Naši poslovni odnosi segajo na šest celin. Poslovni partnerji prihajajo iz več kot 65 držav.

V laboratoriju za preskušanje vplivov na okolje preskušate različne naprave. Katere največ in katere vplive ugotavljate?

V laboratorijih SIQ preverjamo širok spekter vplivov na zelo različne proizvode. Ne simuliramo le pogojev delovanja, ampak na primer tudi transportne pogoje. Najpogosteje simuliramo skrajne temperaturne, vibracijske obremenitve, udarce in preskus prostega pada, izpostavitev na vlago in slano atmosfero ter zaščito pred vdorom trdnih snovi in vdorom vode.

Med vašimi referencami je tudi podatek, da ste preizkusili napajalnike, ki bodo vgrajeni v električne avtomobile. Kakšne preskuse ste morali opraviti in kako strokovno ter z opremo reagirati na hitre spremembe v tehnologijah v proizvodnji in predvsem na vzpon novih materialov? Kateri izdelki so za verifikacijo najzahtevnejši? Posebnosti?

V dobi električne avtomobilske revolucije aktivno sodelujemo pri inovacijah z nemškimi proizvajalci na področju avtomobilske industrije in razvoja električnih avtomobilov. Avtomobilska industrija dela velike korake v razvoju električnih avtomobilov. Temu sledi tudi razvoj infrastrukture, saj je v Evropi vsak dan več pilotnih projektov javnih polnilnic električnih avtomobilov. Ker v električnih avtomobilih najdemo napetosti do 500 V, kar je mnogo več od 12 ali 24 V, ki smo jih vajeni pri običajnih ne-električnih vozilih, je pristop k zagotavljanju električne varnosti mnogo bolj kompleksen. Z vidika električne varnosti je električni avtomobil namreč postal potencialno »nevarna« naprava, ki se jo ob polnjenju priključi na električno omrežje. Uspešno smo zaključili kar nekaj projektov preskušanja opreme, ki se nahajajo v električnih vozilih proizvajalca Tesla Motors in drugih vodilnih avtomobilskih proizvajalcev, kot so Daimler, Renault, Fisker. Med zanimivejšimi projekti lahko omenimo, da se večina hibridnih vozil znamke Porsche vozi s pomočjo napajalnikov preskušenih v SIQ.

Institut ne more brez najboljših kadrov oziroma strokovnjakov. Se vaš kadrovski izbor konča na domačem trgu?

Žal se vedno bolj pogosto soočamo s problemom iskanja specifičnih kadrov, še posebej za varnost informacijskih sistemov in igralniških tehnologij. Zaenkrat v SIQ večinoma še najdemo kadre na domačem trgu, zaposlujemo pa predvsem mlade inženirje. Povprečna starost zaposlenih je 40,9 let in število zaposlenih iz leta v leto vztrajno narašča.

Ponudili ste nagrado tistemu, ki bi našel še kakšno inštitucijo na svetu z večjim naborom storitev, kot jih ponuja SIQ. Ali se je kdo javil, ki bi torej zanikal, da ste v svoji dejavnosti prvi na svetu?

Omenjene nagrade še nismo podelili. Še vedno menimo, da smo edini na svetu, ki imamo na enem mestu, znotraj ene pravne osebe, tako širok nabor storitev v povezavi s preskušanjem in certificiranjem. Poleg tega SIQ lahko ugotavlja skladnost proizvodov za devet direktiv EU, kar nas uvršča v zgornji odstotek podobnih organizacij v Evropi.

Boste ostali zavod ali so še vedno aktualne ideje, da postanete gospodarska družba?

Ideje posameznikov, da bi SIQ lahko postal gospodarska družba, žal še vedno ostajajo. Toda na SIQ verjamemo, da bosta država in politika imeli dovolj modrosti in posluha, da bo SIQ lahko še dolga leta opravljal svojo vlogo podpore slovenskemu gospodarstvu pri nastopanjih na svetovnih trgih. Če bi se spremenil naš status oziroma če bi se morali preoblikovati iz neprofitnega zavoda v kakršno koli drugo organizacijsko obliko, bi še največ izgubili tisti slovenski proizvajalci, ki bijejo svojo bitko za prodor na mednarodne trge.

Zakaj?

To, da SIQ ohranja svojo neodvisnost v obliki statusa zavoda, je ne le gonilo njegovega razvoja, saj celoten presežek prihodkov nad stroški vlagamo v razvoj svojih dejavnosti, ampak je tudi popolna zavora pri uresničevanju kakršnih koli parcialnih interesov za preoblikovanje statusa SIQ in s tem izgubo tega istega atributa, na katerem temelji celotna dejavnost zavoda. Ne samo v interesu slovenskega gospodarstva, ampak predvsem v interesu države, ki mora vzpostavljati pogoje za gospodarski razvoj in varno družbo, je, da se ohranja takšen status SIQ, ki omogoča njegovo optimalno delovanje.

Kako boste končali poslovno leto?

Dolgoletni pozitivni kazalniki našega poslovanja so posledica naše konkurenčnosti na trgu, rasti celotnega gospodarstva in tudi izvoznikov. Naša rast je namreč tesno povezana z izjemno hitrim razvojem svetovnih tehnologij in produktov, ki jim moramo z novimi storitvami slediti. Na nek način celo prehitevati. Skupina SIQ je lani ustvarila 17 milijonov evrov nekonsolidiranih prihodkov od prodaje. Letos smo v prvih devetih mesecih poslovanja ustvarili 13,6 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 3% nad našim poslovnim načrtom. Ponosni smo, da že več kot 20 let ohranjamo 12 odstotno povprečno letno rast prihodkov in da lahko celoten presežek prihodkov nad stroški vlagamo v razvoj novih dejavnosti, ki jih potrebuje gospodarstvo.